This page as PDFPDF.

III

Javorniki

59

*

Področje: Notranjska in primorska
Območje: na vrh obsežnega gozdnatega hribovja, ki se dviga nad Cerkniškim poljem, potem pa navzdol in skozi Rakov Škocjan v Cerknico
Izhodišce: Cerknica (563 m n.v.)
Karte: Atlas Slovenije 164,182,163
Dolžina (km): 36
Višinska razlika (m): 860
Čas vožnje: 3:30
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: zadji del pod vrhom V. Javornika V 5; nekaj odsekov V 4 - V 5; drugo V 2 in V 3
Zahtevnost spusta: z vrha V. Javornika do ceste S 3; drugo S 2 in S1
Zahtevnost skupaj: III
Značilnosti: precej monotona tura brez lepih razgledov; bolj privlačen je Rakov Škocjan.
Najnižja točka:510 m n.v.
Najvišja točka:1263 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▼Iz Cerknice (563 m n. v. → [1]) zavijemo pri tovarni Brest v smeri kažipota za D. Jezero. Peljemo se mimo cerkvice in rahlo navzdol v D. Jezero. Na križišču v vasi (553 mn.v. ↑ [2]) gremo naravnost (Le­vi odcep pelje h gostišču Mulec). Za vasjo je asfalta konec. Nadaljujemo po makadamski cesti, po kateri pridemo do začetka jezera. Kolesarimo po nasipu do mostu, ki ga prečkamo.

▲Na križišču (560 m n. v. → [3]) pri bifeju Ribiški kot zavijemo desno (Leva cesta pelje naprej ob jezeru.) in se pričnemo blago vzpenjati. Na prvem naslednjem križišču (590 m n. v. ← [4]) gremo le­vo (Desna, enakovredna cesta pelje k M. in V. Karlovici.). 200 m naprej je spet križišče (595 m n. v. → [5]), kjerzavijemo desno (Leva cesta pelje kjezeru.). Po 500 metrih sledi naslednji razcep (520 m n. v. → [6]). Spet zavijemo desno (Odcep slabe gozdne ceste, ki gre levo, se slepo konča.j in čez ostri desni ovinek. Do tod se vozimo ves čas v položnem vzponu. 400 m naprej je, kaj drugega, kot spet razcep (535 m n. v. ← [7]). Na njem gremo levo (Desna cesta se spusti nazaj kjezeru.). Tu je tu­di začetek srednje strmega vzpona, ki pa se po slabih 500 metrih izravna. Peljemo se skozi kamniti usek in nadaljujemo bolj položno navzgor. V srednje strmem vzponu z vmesnimi položnimi odseki se pripeljemo na križišče (700 m n. v. → [8]) več cest. To je na kartah nekoliko netočno vrisano, saj se vse ceste razcepijo iz ene točke. Sledimo najvišje ležeči, ki gre desno. Peljemo se mimo odcepa slabe gozdne ceste, ki je 400 m naprej (Ni na kartah!). Kmalu se začne bolj strm klanec. Po njem pridemo do odcepa (880 m n. v. →→ [9]), kjer zavijemo ostro desno in navzgor (Levi odcep pelje pod hrib Kozjek.). Kmalu je še en razcep (900 m n. v. ←← [10]). Gremo ostro levo (Slaba cesta, ki se odcepi desno, pelje na goro Čelo.) in v srednje strmem vzponu pridemo na sedelce, kjer je izravnava (940 m n. v.).

▼Od tod se spustimo rahlo navzdol do odcepa, ki zavije levo (925 m n. v. →[11]). Naprej se pelje­mo po dobri cesti, ki gre desno in rahlo navzdol (Ostro levo se odcepi slaba gozdna cesta, ki se slepo konča.). Dobrih 100 m naprej je razcep (895 m n. v. →[12]).

▲Tam gremo po desni, slabši cesti, ki se strmo dvigne (V 4) v klanec (Leva, boljša, gre navzdol k Debelemu kamnu.). Naslednjih 500 m se vzpenjamo po strmem klancu z dobro podlago. Na križišču (960 m n. v. ← [13]) pri poslopju zavijemo levo, po boljši cesti (Desna, slabša, pelje na Škalun.). Gre­mo mimo lovske koče, kije 100 m naprej od križišča. Naslednji kilometer poteka v strmem, mestoma zelo strmem (mesta do V 5) vzponu, ki mu sledi odcep (1060 m n. v. → [14]) pod vrhom M. Kožljeka. Do tod se vozimo tudi ob oznakah pešpoti TV. Tu zavijemo desno (Levi odcep se slepo konča.). Nasle­dnji kilometer je doslej najbolj strm vzpon (V 4 – V 5). Sledi izravnava, potem pa gremo spet rahlo navzgor. Nadaljujemo mimo odcepa (1180 mn.v. ↑ [15]) slabe ceste, ki zavije levo. Teren se kmalu spet izravna in se zato kratko vozimo po ravnem, potem pa po kratkih in strmih klancih pridemo do odcepa slabe gozdne ceste, ki zavije levo (1205 m n. v. ↑ [16]) in gre rahlo navzdol do koče Kožlek Sa-jovic. Mi nadaljujemo naravnost, po ravnem.

▼ Potem se peljemo rahlo navzdol.

▲Kmalu se spet srednje strmo povzpnemo na izravnavo. Naprej do razvaline Fortin (1210 m n. v. →→ [17]) na desni se peljemo po ravnem. Tu zavijemo s ceste ostro desno (Ta odcep na kartah ni točno vrisan!) in kolesarimo do kočice pri ruševinah. Pri njej zavijemo levo in v srednje težkem vzponu po slabi cesti pridemo vrh V. Javornika (1268 m n. v. ↓ [18]). Zadnji klanec je zelo zahteven (V 5).

▼Spust do ceste (1210 m n. v. → [17]) pri Fortinu poteka po smeri vzpona (S 3). Še 200 m se pe­ljemo po ravnem, potem pa se začnemo položno spuščati. Po slabem kilometru je na levi pricep (1160 m n. v. ↑ [19]) slabe gozdne ceste, kije na kartah vrisana kot kolovoz. Naslednji kilometer se od tod do sedelca in prevoja peljemo v položnem spustu.

▲Naslednjih 300 m se srednje strmo vzpenjamo in pridemo še na eno sedelce. Skozi manjši usek kolesarimo po ravnem do odcepa (1000 m n. v. ←[20]), kjer zavijemo levo (Odcep, ki gre ostro desno, vodi na severna pobočja Javornikov.). Malo naprej se peljemo nad zgornjo postajo vlečnice smučišča Kalič in mimo odcepa slabe ceste, ki zavije ostro desno in pelje na smučišče (Tega odcepa ni na kartah!).

▼Nadaljujemo naravnost, v položnem spustu, ki nas privede na križišče (960 m n. v. → [21]), 500 m naprej od odcepa za vlečnico. Tu zavijemo desno, v smeri oznake za TV (Cesta, ki zavije ostro levo, pelje v smeri kažipota za Postojno.). Naslednje približno 3 kilometre kolesarimo v položnem spustu, vmes pa kratko tudi po ravnem. Na razcepu (730 mn.v. ↑ [22]) gremo naravnost (Odcep, ki zavije ostro desno, je slaba gozdna cesta, ki pelje na hrib Golobičevec.j. 600 m naprej se levo odcepi slepa cesta (690 mn.v. ↑ [23]), ki se začne s klancem. Tu gremo naravnost in po 500 metrih pridemo do razcepa v obliki črke V (640 m n. v. → [24]). Zavijemo po desnem kraku (Oznake TV zavijejo levo.). Pri­bližno 400 metrov naprej se priključimo (620 m n. v. → [25]) na asfaltno cesto Postojna – Unec. Zavi­jemo desno, se peljemo mimo odcepa (620 mn.v. ↑ [26]) za Kalič, ki gre desno in se vozimo naprej do odcepa nadvoza nad avtocesto. Nadaljujemo naravnost in rahlo navzdol. Gremo mimo dveh od­cepov gozdnih cest, ki zavijeta desno, ves čas po asfaltni cesti, ki vodi tik ob avtocesti in se položno spušča. Na odcepu (550 m n. v. →[27]), kjer je kažipot za Rakov Škocjan, zavijemo desno na maka­damsko cesto. Naprej se peljemo v rahlem spustu.

▲Potem se kratko v srednje strmem vzponu dvignemo na križišče (530 m n. v. → [28]).

▼Tu zavijemo desno, v smeri table za Gostišče Rakov Škocjan (Možna je tudi varianta po levi ce­sti, saj je le-ta krožna). Kolesarimo čez Veliki naravni most in naprej mimo Doma Rak do gostišča (520 mn.v. ↑ [29]).

▲Malo za gostiščem je začetek strmega vzpona (do V 4), po katerem pridemo do razcepa (560 m n. v. → [30]). Na njem zavijemo desno (Leva cesta pelje k Malemu naravnemu mostu.) in nadaljujemo neenakomeren, mestoma strm vzpon. Na križišču (595 m n. v. ← [31]), slab kilometer naprej, zavije­mo levo (Odcep, ki gre desno, pelje kjezeru.), po 400 metrih pa na naslednjem križišču (595 m n. v. → [32]) desno (Cesta, ki pride z leve, pelje pod Rakovški grič.).

▼Kmalu se začne rahel spust. Sledi vas Zelše (570 m n. v.), kjer prikolesarimo na asfalt. Nadalju­jemo po ravnem in se kmalu pripeljemo na cesto Unec – Cerknica. Na križišču (560 m n. v. → [33]) za­vijemo desno (Leva smer pelje v Unec.) in po ravnem odkolesarimo na izhodišče – v Cerknico.

KOMENTAR

Tura, ki je eno samo križišče! Brez karte, pa še to je treba hudo dobro gledati in marsikdaj imeti smi­sel za uganjevanje, da pridemo tja, kamor si želimo, je tura neizvedljiva! Tehnično pa ni zahtevna.

KOLESARSKI SERVIS

Postojna, Sajovic Alojz, Matenja vas 5a, tel. 067 54 899