This page as PDFPDF.

III;

IV

Boč

38

*

Področje: Pohorje z okoliškimi hribovji
Območje: iz Studenic pri Poljčanah na zelo opazen vrh z oddajnikom, po brezpotju na južno pobočje in strmi poti do planinskega doma, od tod pa v dolino
Izhodišce: Studenice pri Zg. Poljčanah (258 m n.v.)
Karte: Rogaška Slatina 1:25 000; Atlas Slovenije 93,94
Dolžina (km): iz Studenic po cesti in nazaj 17 km; krožna varianta na planinski dom in mimo Sv. Miklavža 22 km
Višinska razlika (m): 682
Čas vožnje: iz Studenic po cesti in nazaj 2 h; krožna varianta na planinski dom in mimo Sv. Miklavža 3 h 15 min
Nošenje kolesa: iz Studenic po cesti in nazaj 0; krožna varianta na planinski dom in Sv. Miklavža 30 min nošnje
Zahtevnost vzpona: iz Studenic do pricepa na gozdno cesto Zg. Poljčane - Boč V 5; naprej V 3 z odseki V 4
Zahtevnost spusta: po bližnjici po stari cesti in odseku nad dvorcem S 3 - S 4; krožna varianta na planinski dom S 5 z nekaj mesti S 6; naprej po cesti v dolino S 2
Zahtevnost skupaj: III; IV
Značilnosti: vzpon iz Studenic se zaradi vojaškega varovanja oddajnika konča na n.v. 940 m, kjer je ograja in zapora, zato nam po tej poti vrh ni dosegljiv; prečenje po brezpotju od zapore na markirano pot in naprej (krožna varianta) je primerno samo za tiste s planinskim znanjem in dobro orientacijo (Obvezna je karta, višinomer in kompas, še posebej pa dolge hlače in majica z rokavi, ker je poleti tu polno kopriv; ne pozabimo na dobre pohodne kolesarske čevlje.).
Najnižja točka:256 m n.v.
Najvišja točka:963 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲V Studenicah (258 mn.v.↑ [1]) se zapeljemo po asfaltni cesti do konca vasi. Tu zavijemo na raz­cepu več poti levo (Pot, ki gre naravnost, nam zapre zapuščeni dvorec.) in nadaljujemo med levo ste­no dvorca in pobočjem. Kolesarimo po zelo ozki, slabi gozdni cesti, ki se prične vzpenjati v strm kla­nec (V 4). Na kratki izravnavi prečkamo majhno jaso in potok (Čezenj ni mostu!). Nadaljujemo v strm klanec (začetek V 4) s slabo in zelo kamnito podlago. Po njem se vedno bolj strmo vzpenjamo (V 5). Na koncu pridemo na široko in dobro makadamsko cesto Zg. Poljčane – Boč (370 m n. v. ← [2]). Tu zavijemo levo in se v zelo enakomernem, zmernem vzponu (V 2 – V 3) peljemo mimo dveh levih odce­pov: asfaltnega, ki gre k lovski koči, in malo naprej makadamskega. Nadaljujemo do enakovrednega križišča (500 m n. v. →→ [3]) pod hribom Golnik. Tu zavijemo ostro desno (Levi odcep pelje pod Plešivec). Naprej kolesarimo v zmernem vzponu. Gremo mimo brunarice, kjer je prostor za piknike. Pripeljemo se na krajšo izravnavo (600 m n. v.). Nadaljujemo do odcepa (710 m n. v. ← [4]) slabe in ozke stare ceste na Boč, ki zavije desno. Kolesarimo po bolj zvoženi cesti, ki pa se od omenjenega odcepa naprej nekoliko zoža in postaja vse slabša. V bolj strmem vzponu (do V 4) se peljemo do kon­ca ceste pri ograji s stražarnico in stražo (940 mn.v. ↓ [5]). Vstop na območje antenskega stolpa in vrh Boča ni dovoljen. Za spust je na voljo več možnosti:

Spust po bližnjici nazaj v Studenice

▼Spust do omenjenega odcepa (710 m n. v. ← [4]) stare ceste (bližnjice) na Boč poteka po smeri vzpona. Do tod je S 2 – S 3. Zavijemo ostro levo po omenjeni stari cesti. V položnem spustu se pripe­ljemo do lovske opazovalnice in krmišča divjadi. Naprej se vozimo po še slabši in precej zaraščeni ce­sti, ki je bolj podobna kolovozu. Ves čas gremo prečno čez pobočje, vse do razcepa (540 m n. v. →→ [6]). Tu zavijemo ostro desno in navzdol (Kolovoz, ki gre levo in navzgor, drži na južna pobočja Boča.). Nadaljujemo v srednje strmem spustu po slabem kolovozu, ki nas pripelje na cesto (370 m n. v. → [7]) Zg. Poljčane – Boč. Tu gremo nekaj metrov desno, potem pa na znanem križišču (370 m n. v. ← [2]) zavijemo levo in se po smeri vzpona spustimo (S 3 – S 4) na izhodišče – v Studenice.

Krožna varianta s prečenjem od stražarnice do planinske poti, ki vodi na raz­gledni stolp na vrhu Boča, to je na južna pobočja Boča, in nadaljnjim spustom mimo Sv. Miklavža v Zg. Poljčane

▲Od zapornice pri stražarnici (940 m n. v. → [5]) prečimo desno (gledano v smeri spusta) v strm, gosto poraščen breg (Tu rastejo poleti ogromne koprive.). S kolesom na rami ali nahrbtniku se po najboljših prehodih po brezpotju prebijamo navzgor proti:

1. možnost – temenu prvega izrazitega grebena (Glej karto!). Po tem grebenu se vzpenjamo navzgor (smer SZ) vse do srečanja s planinsko potjo na razgledni stolp. Po njej gremo navzdol (Gre-benski del ni vozen.).

2. možnost – namesto strmo navzgor na teme prvega grebena prečimo okoli njega ves čas na približno isti nadmorski višini (med 920 in 950 m n. v.). Za prvim grebenom prečimo po najlažjih pre­hodih, morda najlažje v n. v. približno 930 m, do drugega. Na njem poiščemo že omenjeno planinsko pot. Pozor! Prečenja ne izvajajmo pod n. v. 900 m, ker so nižja pobočja za prvim grebenom vse bolj strma in mestoma prepadna!

▼Spust naprej po markirani planinski poti k planinskemu domu je mestoma izjemno zahteven, predvsem zaradi množice korenin (mesta S 6). Po poti, ki je v spodnjem delu bolj vozna, se pripelje­mo do ceste (680 m n. v. → [6] a) Kostrivnica – planinski dom. Tu zavijemo desno in po asfaltnem odseku kolesarimo do planinskega doma (660 mn.v.↑[7] a). Nadaljujemo po dobri makadamski cesti, po kateri se spustimo do začetka asfaltne ceste v Zg. Poljčanah (271 m n. v. → [8] a). Tu zavi­jemo desno in se peljemo po bližnjici izZg. Poljčan do mostu čez Dravinjo. Prečkamo reko in pridemo v Sp. Poljčane. Na križišču (262 m n. v. → [9] a) zavijemo desno in nadaljujemo po asfalni cesti sko­zi kraj na izhodišče – v Studenice.

KOMENTAR

Boč je razgleden in lepši z južne strani. Žal tod ni možnosti za kolesarski pristop. S severne strani vodi cesta prav na najvišjo točko, a nas malo niže onemogoči vojaška zapora. Zato sem v sveti jezi, da me za vrh že ne bodo “prinesli okoli”, potegnil 30 minutno povezavo po brezpotju. Z njo sem združil cesto na severnih pobočjih s planinsko potjo na južnih. Njen zgornji, grebenski del, ni prevozen, zato se na razgledni stolp (979 m n. v.) napotimo peš. Spust do planinskega doma je strm, najtežji v srednjem delu (predvsem zaradi korenin), spodnji pa je gladek in zelo lep. Od planinskega doma do doline pri­poročam vožnjo po cesti, saj je pešpot na tem odseku učna (krajinski park Boč), zato jo pustimo pla­nincem in obiskovalcem, ki jih zanima pester rastlinski svet tega področja.

Tisti, ki se ne boste odločili za krožno različico, vzemite to turo kot razmeroma nezanimiv trening in se ne sekirajte preveč, ker vam ni uspelo priti prav na vrh. Namesto tega prosite vojaka za podpis, ki bo namesto planinskega žiga zagotavljal, da ste bili tik pod njim.

SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV
Slovenska Bistrica, Germ Peter, Čopova 8, tel. 814 944
Slovenske Konjice, Dvokolesa Jesih, Liptovska 22, tel. 063 755 677
Šentjur pri Celju, Amon Miran, 1. Celjske čete 15, tel. 063 743 383