IV- | Matajur | 71 |
** |
Področje: | Notranjska in primorska |
Območje: | iz Idrskega na mogočen hrib, ki na meji med Slovenijo in Italijo nadzoruje dolini Soče in Nadiže |
Izhodišce: | Idrsko (210 m n.v.) |
Karte: | Julijske Alpe, zahodni del 1: 50 000; Posočje 1: 50 000; Atlas Slovenije 99; Krnsko pogorje in Kobarid 1:25 000 (delno) |
Dolžina (km): | 27 |
Višinska razlika (m): | 1170 |
Čas vožnje: | 3:45 |
Nošenje kolesa: | 0 |
Zahtevnost vzpona: | do Livka V 4 - V 5; naprej V 3 z odseki V 4; zadnji klanec na sedlo V4-V5 |
Zahtevnost spusta: | S3 |
Zahtevnost skupaj: | IV- |
Značilnosti: | tura, ki jo žal moramo končati dobrih 200 višinskih metrov pod vrhom; če pa se potrudimo še naprej pol ure peš, se nam Matajur oddolži z izrednim razgledom; pozor, na vrhu moramo pri kapelici čez planinski mejni prehod. |
Najnižja točka: | 211 m n.v. |
Najvišja točka: | 1633 m n.v. |
Višinski diagram: | |
Navigcija: | [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps] |
OPIS
▲Iz vasi Idrsko (210 m n. v. ↑ [1]) se peljemo po asfaltni cesti v smeri kažipota za Livek. Na tem, 5 kilometrov dolgem vzponu je nekaj zelo strmih odsekov, (V 4 – V 5), ki pa zaradi asfaltne podlage niso problematični. V središču vasi Livek (690 mn.v,→[2]) zavijemo desno, v smeri kažipota za Avso in Matajur. V poševnem, zmerno strmem vzponu se peljemo skozi gozd na čistino in naprej na križišče (800 m n. v. →→ [3]). Tu zavijemo ostro desno (levi odcep gre v naselje Jevšček) in kolesarimo do zadnje vasi Avse (860 m n. v. ↑ [4]). Od tod gremo naravnost. Peljemo se še nekaj sto dolžinskih metrov do konca asfaltne ceste, potem pa nadaljujemo po vse slabši, gozdni. V zmernem vzponu se pripeljemo do prve lese pod planino Sleme. Nadaljujemo po serpentinah in zmernih klancih, ki so mestoma zelo kamniti in drsljivi, vse do razcepa (1300 mn.v.← [5]) pod Mrzlim vrhom, kjer zavijemo levo (Desni odcep pelje na Idrsko planino.).
▼ Kratko se rahlo spustimo do druge lese. V položnem spustu se zapeljemo v majhen zatrep v dolini. Tu je izvir in smernik, ki označuje pešpot na Matajur. Ta gre naravnost. Mi zavijemo levo in nadaljujemo naprej po gozdni cesti.
▲V položnem vzponu kolesarimo skozi gozd do table “Državna meja” (1320 m n. v. →→ [6]). Tu zavijemo ostro desno (Cesta, ki gre naravnost, je sicer vrisana na vseh kartah, je pa zagrajena z žično ograjo; onstran žice je cesta zaraščena in po njej pelje le stezica.) in se po nekoliko ožji cesti v bolj strmem vzponu (V 4 – V 5) pripeljemo na majhno parkirišče v nekdanjem peščenem odkopu (1380 m n. v. ↓ [7]). Od tod gremo lahko peš na vrh po markirani poti, v smeri oznake za Matajur (30 min.).
▼Spust poteka po smeri vzpona (S 3).
KOMENTAR
Tura na vrh hriba, ki se zdi kar nekoliko zapostavljen in pozabljen v primerjavi z veliko bolj znanim Kobariškim Stolom, čeprav ni razgled z njega nič manj impresiven. Vožnja od Avse naprej je precej samotna in zato še bolj privlačna, kljub slabi cesti, ki pa je na srečo odlično speljana (Značilni so zelo enakomerni in zmerni vzponi, ki jih znajo italijanski graditelji izjemno spretno speljati.). Škoda je zamuditi obisk vrha, kamor pa moramo peš (V drugi polovici pristopa je bolje izbrati beneško varianto pešpoti, kerle-ta poteka po grebenu, deloma po naši, deloma po italijanski strani in je zelo razgledna.). Kdor pa bi želel priti s kolesom pravna vrh, kar s slovenske strani ni možno, lahkoto stori z italijanske. Pot ga bo vodila čez mejni prehod Robič (ali za tiste z maloobmejno prepustnico bližja varianta čez Livek) v Sovodnje (244 m n. v.). Tu zavijemo levo v Strmico, nadaljujemo naprej v Matajur in do konca asfalta pri Rifugio Pelizzo (1320 m n. v.). Od tod se vzpenjamo ob žičnicah, dokler gre, potem moramo še nekaj deset višinskih metrov po poti na vrh peš (prestrmo).
Spust z vrha poteka po smeri vzpona.
KOLESARSKI SERVIS
Tolmin, Roto Šport, Brunov drevored 11, tel. 065 81 692