This page as PDFPDF.

III+

Konjiška gora

36

**

Področje: Pohorje z okoliškimi hribovji
Območje: na hrib nad Slovenskimi Konjicami
Izhodišce: Slovenske Konjice (322 m n.v.)
Karte: Atlas Slovenije 92,91
Dolžina (km): 21
Višinska razlika (m): 770
Čas vožnje: 2:45
Nošenje kolesa: 15 min po pešpoti na vrh Stolpnika
Zahtevnost vzpona: iz Slovenskih Konjic do odcepa kolovoza na StoIpnikV3 - V 4; od tod do vrha na odsekih, kjer je možna vožnja V 5 - V 6; po kolovozu od Ribnika do asfaltne ceste pri domačiji Kresnik V 4 - V 5
Zahtevnost spusta: z vrha Stolpnika do ceste S 5 - S 6; drugo S 3 in S 2
Zahtevnost skupaj: III+
Značilnosti: v zadnjem delu tehnično in fizično zahtevna tura po terenu, ki mora biti suh, v nasprotnem primeru moramo večino vršnega dela prepešačiti.
Najnižja točka:328 m n.v.
Najvišja točka:1011 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Začnemo pri cerkvi v Slovenskih Konjicah (322 m n. v. → [1]). Za njo gremo desno in po asfaltni cesti mimo igrišč v športnem parku. V položnem vzponu pridemo po 250 metrih na križišče (340 m n. v. ← [2]), kjer zavijemo levo. Po asfaltni cesti se vzpnemo do pokopališča. Tu je odcep (360 m n. v. → [3]), ki zavije levo in v klanec. Mi gremo desno in še naprej v položnem vzponu do konca asfalta pri zadnjih hišah. Na začetku gozda se makadamska cesta ustrmi. Peljemo se pod razvalinami Starega gradu, ki je levo nad nami, a ga ne moremo videti. Za dolgim levim ovinkom je na desni odcep (420 mn.v.) kolovoza. Nadaljujemo po cesti do izrazitega desnega ovinka. Tu je križišče (460 mn.v. →→ [4]), kjer zavijemo ostro desno (Levi odcep pelje v smeri oznake za Stari grad in Bife.). 50 m naprej se levo odcepi markirana pešpot z oznako za Stolpnik. Nadaljujemo razmeroma strm vzpon (V 3 – V 4), ki nas pripelje do ostrega levega ovinka (540 m n. v.). Tu se naravnost nadaljuje zelo slaba cesta (Ni vrisana na karti!). Gremo levo čez ovinek in v bolj položnem vzponu do naslednjega razcepa (570 m n. v. →→ [5]), kjer zavijemo ostro desno (Bolj zvožena cesta, ki gre naravnost, vodi v Kamno Goro.) in mimo zapornice. Nekaj sto metrov kolesarimo po ravnem, potem pa se pričnemo zmerno strmo in zelo enakomerno vzpenjati. Na naslednjem križišču (655 m n. v. ←← [6]) zavijemo ostro levo (Ena­ko dobra cesta, ki drži naravnost, je nižja varianta ceste k lovski koči pod Stolpnikom.). Nadaljujemo enakomeren, zmerno strm vzpon. Za naslednjim ostrim desnim ovinkom (680 m n.v.), se klanec spet nekoliko ustrmi (V 3 – V 4). Po dobrem kilometru pridemo na jaso (800 m n. v. → [7]), s katere se levo in strmo navzgor odcepi markirana pešpot (hkrati tudi vlaka) v smeri oznake za Stolpnik. Ta je za vožnjo prestrma, zato nadaljujemo po cesti v smeri oznake za Stranice. V dolgem in enakomer­nem, srednje strmem vzponu se po kamniti, a prijazni gozdni cesti vzpenjamo pod dolgim hrbtom Stolpnika, vse do izravnave (870 mn.v.). Peljemo se po ravnem okoli levega ovinka in za njim zavije­mo s ceste (870 m n. v. ← [8]) levo v izjemno zahtevno vlako. Ta je po nekaj metrih prestrma za vožnjo, zato moramo naprej peš. Po 10-minutnem pešačenju dosežemo greben, kjer se srečamo z markirano pešpotjo, ki se nam priključi z leve. Nadaljujemo na naslednje sedelce, od koder lahko vožnjo nadaljujemo (Na sedelcu se vlaka konča in nadaljuje s pešpotjo.). Sprva se kratko spustimo, potem pa sledi izjemno zahteven klanec (Je delno prevozen v suhem, V 6.). Nadaljevanje po grebenu je nekoliko lažje, a še vedno zaradi posameznih skalnatih odsekov tehnično zelo zahtevno (V 5 – V 6). Po zadnjem klancu moramo spet peš. Na vrhu Stolpnika (1012 m n. v. → [9]) si lahko na številnih klopcah pošteno oddahnemo.

▼Spust poteka po SZ pobočju Stolpnika. Zvrha sledimo stezi, ki jo označuje smernik za kočo. Pot ni zelo strma, je pa mestoma izjemno zahtevna (S 5 – S 6). Ponekod moramo zaradi podrtih debel ali skal za hip sestopiti. Po dobrih 100 višinskih metrih pridemo na gozdno cesto (890 m n. v. ← [10]). Ta je tista, s katere smo kak kilometer nazaj pričeli vzpon po vlaki in se ne konča slepo, kot je to vrisano na karti, ampak pelje še naprej po SZ pobočjih Stolpnika in se združi s cesto, ki gre k lovski koči. Na omenjenem stičišču torej zavijemo levo in se v srednje strmem spustu peljemo do križišča (855 m n. v. →→ [11]), kjer se nam z desne priključi cesta k lovski koči. Tu zavijemo ostro desno (Smer narav­nost pelje proti Srobotnemu vrhu.) in se spustimo mimo lovske opazovalnice do koče (835 m n. v.) na levi. Nadaljujemo po ravnem, potem pa rahlo navzdol do križišča (800 m n. v. ←←[12]). Na njem zavijemo ostro levo (Boljša desna cesta pelje po severnih pobočjih Konjiške gore v Konjice.). V sred­nje strmem spustu po slabi, mestoma precej kamniti cesti (S 3), se vozimo do začetka ovinkov (680 m n. v.). Naprej je podlaga boljša. V srednje strmem spustu se peljemo mimo odcepa slabe ceste, ki gre desno in navzgor. Spust se s prihodom na asfalt (430 m n. v. →[13]) v ozki dolini konča. Tu zavije­mo desno (Leva smer pelje na glavno cesto Stranice – Frankolovo.).

▲V položnem vzponu se peljemo mimo hiš na levi in se ob potoku dvignemo do ribogojnice in je­zera (460 m n. v. ↑ [14]; višina izohips na Munčarjevem vrhu je v Atlasu napačna.) za športni ribolov. Tu je asfalta konec. Nadaljujemo po ozkem makadamu, ki pelje čez travnato čistino. Po nekaj sto me­trih se cesta razcepi. Desni krak pelje k domačiji na desni, levi pa k domačiji Štebrnik na levi. Mi gre­mo na tem razcepu (470 m n. v. ↑ [15]) naravnost in naprej po kolovozu, v smeri znamenja, ki je malo naprej. Od tod se prične bolj resen vzpon, ki je na nekaterih odsekih zelo strm (mestoma V 5). Na koncu tega, skoraj kilometer dolgega klanca pridemo na asfaltno cesto (540 m n. v. → [16]). Zavije­mo po njej desno in se peljemo do razcepa (555 mn.v. ↑ [17]) pri kmetiji Kresnik. Tu gremo naravnost in navzdol po ozki makadamski cesti (Levi odcep, ki pelje v klanec, gre samo do domačije v bregu, desni pa zavije h Kresniku.).

▼V srednje strmem spustu se peljemo ob daljnovodu, ki gre po neizraziti dolini. Ko se cesta izrav­na in tik preden zavije v desni ovinek, za katerim se prične počasi vzpenjati, zavijemo (470 m n. v. ← [18]) levo na kolovoz. Ta se po nekaj metrih nadaljuje s pešpotjo, ki drži ob robu travnika. Ko pridemo v gozd, se prične srednje strm, a zaradi grušča in kamenja precej zahteven spust (S 4 – S 5). Najprej gre po stezi, potem po širši poti, na koncu pa po nekakšni mešanici hudourniške struge in kolovoza. Po takem terenu se pripeljemo v kraj Polene (440 mn.v.↑ [19]), kjer se začne asfaltna cesta. Nada­ljujemo mimo igrišča na levi in naprej skozi vas. V položnem spustu, deloma pa tudi po ravnem, kole­sarimo med hišami do stičišča (320 m n. v. → [20]) s cesto Slovenske Konjice – Stranice. Zavijemo desno in se odpeljemo na izhodišče – v Slovenske Konjice.

KOMENTAR

Čeprav je to razmeroma kratka tura, nam bo v primeru, da jo izpeljemo prav do vrha Stolpnika, vzela precej energije (Tisti s šibko voljo in močjo lahko ta odsek preprosto izpustijo – v tem primeru je oce­na ture III-.). Ob koncu tedna je v teh krajih na cestah precej podivjanih in pijanih mopedistov, pa tudi kaka na pol ponorela sto- ali večkonjska japonska “mrcina” se najde, zato je potrebna tudi na rav­nem vsaj taka previdnost kot pri spustu s Stolpnika!

SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV
Slovenska Bistrica, Germ Peter, Čopova 8, tel. 814 944
Slovenske Konjice, Dvokolesa Jesih, Liptovska 22, tel. 063 755 677