This page as PDFPDF.

IV;

IV+

Klek

90

**

Področje: Julijske Alpe
Območje: na planino in vrh na Pokljuki
Izhodišce: most čez Radovno v vasi Krnica (610 m n.v.)
Karte: Julijske Alpe, vzhodni del 1:50 000; Gorenjska 1: 50 000; Atlas Slovenije 55,54,80, 81
Dolžina (km): 50 km; varianta čez planino Pokljuka 40 km
Višinska razlika (m): 1020
Čas vožnje: 4:30
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: po dolini Radovne V 2; iz doline na planino Klek V 4 - V 5
Zahtevnost spusta: povezava med cesto pod planino Berjanca in tisto pod Hotunjskim vrhom S 4; drugo S 2 - S 3; varianta čez planino Pokljuka S 4 z odseki S 5
Zahtevnost skupaj: IV; IV+
Značilnosti: dolga, tehnično nezahtevna, a zaradi vzpona po Streseni dolini precej naporna tura čez prostrano Pokljuko; spust čez planino Pokljuka še poveča težavnost.
Najnižja točka:614 m n.v.
Najvišja točka:1567 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Od mostu (610 m n. v. ↑ [1]) čez rečico Radovno v vasi Krnica se peljemo do konca asfalta in naprej po makadamski cesti, ki poteka po dolini Radovne. Na prvem razcepu (750 mn.v.↑ [2]) gremo naravnost (Kolovoz, ki gre desno v klanec, pelje v zaselek Perniki.). Skozi Sr. Radovno nadalju­jemo po razgibani cesti z zmernimi vzponi, vmesnimi izravnavami in redkimi kratkimi ter položnimi spusti. Gremo mimo Klemenčka in čez most na desni breg Radovne. Dober kilometer naprej od zaselka Sr. Radovna, ki je na nasprotnem bregu, zavijemo na razcepu (690 m n. v. ← [3]) levo na ožjo in slabšo gozdno cesto. Zložno se vzpenjamo mimo lovske koče na desni in skozi zapornico. Takoj za njo je strm klanec (V 4). Na ovinku prve serpentine (740 m n. v. ← [4]) gremo levo in naprej po cesti (Odcepa, ki pelje naravnost in je na kartah vrisan, ni; namesto tega je na novo zrit kolovoz.).

V enakomernem, strmem do zelo strmem vzponu (V 4 – V 5) se vozimo po Streseni dolini do nasled­njega desnega ostrega ovinka in križišča (780 m n. v. → [5]). Na njem zavijemo desno (Levi odcep je slepa cesta.) in nadaljujemo po serpentinah do razcepa (1000 mn.v.↑ [6]). Tu se zapeljemo nar­avnost v strm klanec (Levi odcep vodi v Konavčev žleb. j. Čez izrazit oster desni ovinek v grapi nadalju­jemo desno čez pobočje in na kratko izravnavo (1100 m.n.v). Ponovno sledi strm vzpon mimo dveh slepih odcepov na desni (1120 mn.v.↑ [7] in 1170 mn.v.↑ [8]), vse do konca najhujše strmine (1200 m n. v.). Na križišču enakovredno zvoženih cest (1240 m n. v. ← [9]) zavijemo levo (Desni odcep je slepa cesta, ki pelje pod V. vrh.). Od tod nadaljujemo po dolgi, srednje strmi prečnici (V 3 –

V 4) po severnih pokljuških pobočjih, vse do n.v.1450 m. Zapeljemo se skozi zapornico in naprej do križišča (1470 mn.v.↑ [10]). Na njem gremo naravnost (Levi odcep je krožna cesta okoli Mejiga vrha.). Peljemo se mimo slabo izraženega odcepa (1490 mn.v.↑ [11]) za planino Pekel, ki zavije desno in naprej do križišča (1510 m n. v. → [12]). Tu zavijemo desno, v smeri oznake za Klek. Nadalju­jemo zmeren vzpon, potem pa se peljemo po ravnem do smernika (1540 m n. v. → [13]) za Klek. Tu zavijemo desno na kamnit kolovoz in se po kratkih klancih pripeljemo na planino Klek (1556 m n. v. ↓ [14]).

▼Spust do znanega križišča (1510 m n. v. → [12]) poteka po smeri vzpona.

▲Zavijemo desno in nadaljujemo položen vzpon mimo levega pricepa (1500 mn.v.↑ [15]) omen­jene krožne ceste, ki pelje okoli Mejiga vrha. Gremo naprej do prevoja pod hribom Strmec.

▼Nadaljujemo v zmerno strm spust, ves čas po glavni, bolj zvoženi cesti. Mimo odcepa na desni (1425 m n.v. ← [16]), označenega s kažipotom za Blejsko kočo, se vozimo strmo navzdol. Sledi odcep (1420 mn.v.↑ [17]) slabe ceste, ki gre levo za Mejo dolino, potem pa dva odcepa, ki peljeta desno proti Medvedovi konti (1360 mn.v.↑ [18] in 1340 mn.v.↑ [19]). Spust se konča na izravnavi, kjer je jasa (1270 m n. v. → [20]). Tu zavijemo desno (Levi odcep gre proti lovski koči in Lepim Kopiščem.). Peljemo se po ravnem do naslednjega križišča (1280 m n. v. ← [21]), kije pri lovski koči. Tu zavijemo levo, v smeri planine Kranjska dolina in Mrzli studenec (Desni odcep pelje proti planini

Javornik.). Po razgibanem terenu kolesarimo mimo planine Kranjska dolina (1260 mn.v.↑ [22]) do Mrzlega studenca (1213 mn.v.↑ [23]), kjer pridemo na asfaltno cesto za Zatrnik. Na križišču (1210 m n. v. → [24]), takoj za prvim ovinkom, zavijemo desno na makadamski odcep, v smeri kažipota za Bohinjsko Bistrico. V rahlem spustu se pripeljemo na območje močvirja Močila. ▲Od tod nadaljujemo položen vzpon na Konjsko raven.

▼Od tod gremo rahlo navzdol do prvega odcepa (1210 m n. v. ← [25]), kjer zavijemo levo na ozko, slabo gozdno cesto, v smeri kažipota za Belsko planino.

▲V položnem vzponu kolesarimo mimo Belske planine (1237 mn.v.↑ [26]). Nadaljujemo naprej po ravnem, potem pa po kratkih, strmih klancih mimo spomenika padlim, ki je na desni. Naprej gremo pod Suhim vrhom in mimo slepega odcepa na desni (1240mn.v.↑ [27]).

▼Še nekaj časa se vozimo po ravnem, potem pa v srednje strmem spustu navzdol do jase in stanu na desni (1105 m n. v. → [28]). Poslopje je na izrazitem desnem ovinku, pod planino Berjanca. Tu zavijemo s ceste desno in mimo stanu na sprva slabo viden kolovoz, ki pelje po travniku. Kmalu postane le-ta bolj izrazit. Po njem gremo vse bolj strmo navzdol (S 4; tuje pozimi smučarska proga.) na kratko izravnavo, potem pa zavijemo desno na boljši kolovoz. Po njem pridemo na cesto (999 m n. v. ← [29]), ki pelje pod Hotunjskim vrhom in naprej v dolino.

▲Od tod se sprva rahlo vzpnemo.

▼Peljemo se mimo domačije Posavec in nadaljujemo strmo navzdol, vse do vikendov (780 mn.v.↑ [30]) na koncu makadama. Malo naprej pridemo na asfaltno cesto (760 m n. v. → [31]) Zatrnik -Krnica. Zavijemo desno in v hitrem spustu dosežemo odcep (650 m n. v. ← [32]) za Krnico. Zavijemo levo in kratko navzdol na izhodišče – most čez Radovno v Krnici. Varianta spusta čez planino Pokljuka

▼Do planine Kranjska dolina (1260 m n. v. ← [22]) kolesarimo kot pri prvi možnosti. Tu zavijemo levo in navzdol na planino. Po markiranem kolovozu nadaljujemo do naslednje jase, potem pa po bolj kamnitem terenu do ceste (1230 mn.v.↑ [23] a). Gremo naprej po markacijah in mestoma od živine razritem ter težavnem kolovozu. Prečkamo naslednjo cesto (1180 mn.v.↑ [24] a) in se spustimo na planino Repečnikov rovt. Tu se vozimo skozi zanimiv smrekov drevored. Sledi bolj strm in zahteven odsek (mestoma S 5) do tretje ceste (990 mn.v.↑ [25] a; po karti naj bi bila prej še cesta pod Rjavi vrh, ki pa je nisem opazil!). Nadaljujemo navzdol po kamnitem kolovozu (S 5), ki nas pripelje na planino Pokljuka (850 mn.v.↑ [26] a). Tu pridemo na slabo gozdno cesto, ki je vsekana v mestoma prepadna pobočja in vodi zelo strmo navzdol do izravnave (660 mn.v.↑ [27] a) na koncu Pokljuške soteske (spust zgoraj S 3 – S 4, spodaj S 3). Naprej se peljemo rahlo navzgor, potem pa po asfaltu položno navzdol na izhodišče – v Krnico.

KOMENTAR

Tura, pri kateri se lagodna vožnja po dolini Radovne nenadoma spremeni v 500 m visok, zelo strm vzpon, brez daljše izravnave, na kateri bi si lahko oddahnili; mestoma smo sicer nagrajeni z lepim raz­gledom, večinoma pa prevladujejo gozdovi, gozdovi in še enkrat neskončni gozdovi… Lepa in napor­na tura!

KOLESARSKI SERVIS

Bled, VM Šport, Ljubljanska 20, tel. 064 741203

Lokalci

Branka Sodja, 051 848 386 branka{pika}sodja{afna}gmail{pika}com