This page as PDFPDF.

V+

Smrekovec (dvodnevna)

30

***

Področje: Kamniško-Savinjske alpe
Območje: Iz Ljubnega na Golte, od tod cez Smrekovško pogorje pod Raduho, potem pa v dolgem spustu po kolovozih v Savinjsko dolino
Izhodišce: Ljubno ob Savinji (433 m n.v.)
Karte: Savinjska dolina 1: 50 000; Kamniške in Savinjske Alpe 1: 50 000; Atlas Slovenije 87,61,62,86
Dolžina (km): 75
Višinska razlika (m): 2185
Čas vožnje: dvodnevna tura (skupno 10-11 ur vožnje)
Nošenje kolesa: mestoma na kolovozu med planinama Praprotnica in Lahovnica; 10 min od konca kolovoza do Koce na Travniku; na nekaterih odsekih makirane poti na plani¬no Vodol
Zahtevnost vzpona: iz Ljubnega do odcepa v dolini potoka Krumpah V 2 in V 3; od tod na planino Praprotnica V 4; po kolovozu med Praprotnico in Lahovnico V 6; preostanek do Doma na Smrekovcu V 2; kratek klanec takoj za planino Ramšak V 5; do konca ceste pod Koco na Travniku V 3 - V 4; od tod do konca kolovoza pod Koco na Travniku V 6; po cesti do zapornice pod Koco na Loki pod Raduho V 3;~od zapornice do koce V 5 - V 6
Zahtevnost spusta: povezava Koca na Travniku - cesta pod Raduho S 5; varianta po markirani poti na Knezovo planino in planino Vodol S 5 z mesti S 6; od Koce na Loki do ceste S 3; po kolovozu na planino Kal in do ceste pri kmetiji Podvejnik S 4 z nekaj odseki S 5; drugo S 2
Zahtevnost skupaj: V+
Značilnosti: dolga, naporna in tudi orientacijsko zahtevna tura, teoreticno sicer izvedljiva v 1 dnevu, kar pa ne priporocam; možne so razlicne skrajšave in druge variante zacetnega vzpona na Dom na Smrekovcu, kot tudi spustov v dolino; opisani vzpon do Doma na Smrekovcu je med tistimi, ki so nam na voljo, eden najzahtevnejših.
Najnižja točka:421 m n.v.
Najvišja točka:1552 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

l.dan

▲Iz Ljubnega ob Savinji (433 m n. v. ↑ [1]) se vozimo v položnem vzponu po asfaltni cest, ki pelje po dolini Ljubnice. Gremo mimo odcepa (470 mn.v.↑ [2]) za domačijo Tolstovršnik in naprej do tistega (500 m n. v. ↑ [3]) za kmetijo Jezernik, ki je na desni. Nadaljujemo do križišča (547 m n. v. ↑ [4]) v Ljubenskih Rastkah. Peljemo se po asfaltu naravnost (Levi odcep vodi v smeri kažipota za Komen; to je gozdna cesta, ki gre h Koči na Travniku.), ves čas ob potoku Krumpah. Po dobrih dveh kilometrih vožnje, nekaj metrov naprej od konca asfalta, zavijemo na odcepu (660 m n. v. → [5]) desno, preč­kamo most čez potok in nadaljujemo po dobri gozdni cesti v precej bolj strm klanec (V 4). Kolesarimo po serpentinah do zapuščene kmetije Redko (780 m n. v.). V precej strmem vzponu se pripeljemo do izrazitega ostrega levega ovinka (940 m n. v. ←← [6]), kjer je odcep za domačijo Zg. Zrna. Gremo ostro levo in čez ovinek, potem pa se vozimo po bolj položnem. Iz gozda pridemo na čistino. Kolesari­mo mimo kmetije na levi in naprej do odcepa (1000 mn.v.↑ [7]). Tu gremo naravnost (Desni odcep, ki vodi navzgor, je nova cesta do kmetije Kronc; na nekaterih kartah ta cesta ni vrisana, na drugih pa je označena kot kolovoz.) in naprej do kmetije Ročnik (1050 m n. v. → [8]). Na križišču zavijemo de­sno in se zapeljemo v klanec (Cesta, ki gre naravnost, drži h kmetiji Kladnik.). Od tod kolesarimo spet v bolj strmem vzponu do začetka gozda in odcepa (1100 mn.v.↑ [9]) slabo zvožene gozdne ceste, ki zavije ostro levo (Ta je nova in je ni na kartah oziroma je vrisana kot steza.). Nadaljujemo po cesti, ki pelje naravnost. V bolj položnem vzponu pridemo do križišča (1120 m n. v. ←← [10]). Tu zavijemo ostro levo (Cesta, ki gre naravnost, pelje h kmetiji Grobelnik.) in se še naprej vzpenjamo, vse do pla­nine Praprotnica. Na izravnavi (1220 m n. v. ← [11]), tik preden se cesta prevesi rahlo navzdol in v gozd, zavijemo levo po zelo strmem kolovozu. Nekaj metrov naprej je lesa. Zlezemo čeznjo (Pozor, bi­ki!) in nadaljujemo v izjemno zahtevnem vzponu (V 6) na kratko izravnavo, ki je kakih 50 m višje. Od tod gremo rahlo desno in ponovno v dolg in izredno strm klanec (V 6) do naslednje kratke izravnave, ki je na travnati jasi. Ponovno nadaljujemo v zelo strmem vzponu (V 5), ki nas pripelje v gozd in do še ene lese. Zlezemo čeznjo in gremo naprej po kolovozu 5 min peš (Ta odsek je za vožnjo prestrm!). Za­peljemo se na čistino in kratko travnato izravnavo, potem pa v, na začetku izjemno zahtevnem (V 5 -V 6), v nadaljevanju pa nekoliko lažjem, vzponu kolesarimo po serpentinah na izravnavo, ki je tik pod planino Lahovnica (1450 m n.v. ↑ [12]). Nadaljujemo po položnem in čez močviren teren do koč (1450 m n. v. ←[13]) in žičnice. Tu zavijemo levo in pridemo na začetek gozdne ceste.

▼V spustu se peljemo mimo prvega odcepa (1420 mn.v.↑ [14]) slabo zvožene ceste, ki gre de­sno. Vozimo se naprej in navzdol do lese. Zapeljemo se skozi vrata in na križišču (1380 m n. v. →[15]) zavijemo desno (Levi odcep je slepa cesta.).V zmernem spustu pridemo do križišča (1290 m n. v. → [16]) pod Kalom.

▲Tu zavijemo desno in po kratkem klancu na sedlo Kal (Levi odcep vodi do ceste Ljubenske Rast-ke – Dom na Smrekovcu.).

▼Na sedlu (1318 m n. v. ←[17]) zavijemo na razcepu levo (Desni krak je slaba cesta, ki se slepo konča.). Deloma položno navzdol, deloma po ravnem, potem pa kratko navzgor, prikolesarimo na Atelsko sedlo (1317 m n. v. → [18]). Tu gremo desno po dobri, markirani cesti. Peljemo se po ravnem do odcepa (1320 m n. v. ←[19]) za Dom na Smrekovcu, kjer zavijemo levo.

▲Po srednje strmem klancu pridemo iz gozda na piano. Kolesarimo mimo prostora za kampiranje in nogometnega igrišča, potem pa se vzpnemo v zadnji klanec, ki nas privede do Doma na Smrekov­cu (1375 m n. v. ↓ [20]).

2. dan

▼Spust na Atelskego sedlo poteka po smeri vzpona.Tu gremo na znanem križišču (1317 m n. v. ↑ [18]) naravnost in se spustimo mimo priključka ceste s Kala (1280 mn.v.↑ [21]) do križišča (1250 m n. v. →→ [22]). Na njem zavijemo ostro desno, na slabo zvoženo gozdno cesto (Boljša cesta, ki gre le­vo, drži v Ljubenske Rastke. j. V položnem spustu kolesarimo do začetka vzpona (1200 m n. v.) v gra­bnu potoka Krumpah. Po klancu pridemo na izravnavo na n. v. 1300 m, potem pa se v dolgem, po­ložnem spustu pripeljemo na planino Ramšak(1210 mn.v.↑ [23]). Gremo mimo kočice, ki je levo na jasi, in po slabi, na novo izdelani gozdni cesti naravnost (To je cesta, ki je bila narejena pred kratkim in povezuje Ramšakovo planino z Rozmanovo; ta zveza je ključna, saj nam omogoči povezati ceste, ki potekajo po južnih pobočjih Smrekovca, karsicerne bi bilo možno; omenjene ceste še ni na kartah!).

▲Kmalu moramo v zelo zahteven, a kratek klanec (V 5). Nadaljujemo skoraj po ravnem in se pe­ljemo mimo kočice na levi naprej do slapu v Kozlovem grabnu. Od tod se vozimo v položnem vzponu do križišča (1230 m n. v. ← [24]), ki je za desnim ovinkom.

▼Na križišču zavijemo po levi cesti, ki se spušča (Desna, ki se vzpenja, se slepo konča.). Na kar­tah so vse ceste nad Rozmanovo planino vrisane kot kolovozi! V spustu se peljemo mimo Rozmanove planine in naprej okoli hriba do grabna potoka Robanšek. Nadaljujemo položno navzdol do stičišča (1080 m n. v. → [25]) s cesto Ljubenske Rastke – Komen – Koča na Travniku. Tu zavijemo desno, v smeri oznake za Komen.

▲V dolgem, dokaj strmem vzponu (V 3 – V 4) se peljemo mimo odcepa slepe ceste, ki gre desno (1260 m n. v. ↑ [26]). Nadaljujemo do naslednjega odcepa (1370 mn.v. ↑ [27]), kjer gremo naravnost (Odcep, ki zavije ostro desno, vodi v smeri vrhov Hlipovca in Komna; tja zavije tudi markirana pot). V položnem vzponu pridemo do dolgega desnega ovinka (1410 m n. v.).

▼Od tod se peljemo položno navzdol do hudourniškega grabna in odcepa (1390 m n. v. → [28]) kolovoza z oznako za Kočo na Travniku.

▲S ceste zavijemo desno na kolovoz, ki je razrit in za vožnjo zelo zahteven (V 5). Po njem se strmo vzpenjamo. Mestoma moramo zaradi vodnih kanalov in podrtih debel sestopiti. Kmalu postane vzpon izjemno zahteven (V 6), potem pa se kolovoz konča. Naprej moramo po markirani poti 10 min peš. Po njej pridemo na jaso, odkoder se lahko po ravnem odpeljemo do Koče na Travniku (1548 m n.v. ↑ [29]).

Za naprej imamo dve možnosti:

Po markirani peš poti na Knezovo planino (planino Bela peč) in od tam na plani­no Vodol

▼Pri tej možnosti gremo od koče po markirani poti rahlo v desno, v smeri SZ. Kmalu se pot razširi v kolovoz. Po njem se peljemo deloma po ravnem, deloma v blagem spustu. Počasi je kolovoza konec.

▲Naprej gremo po razgibani pešpoti. Mestoma moramo sestopiti, še posebej na kratkih, strmih vzponih in na grebenih.

▼V zadnji tretjini se pot spet spusti navzdol in nudi nekaj več možnosti za vožnjo (S 5 z mesti S 6). Tudi tu moramo na nekaj odsekih sestopiti. Po markirani poti nadaljujemo do lese in mimo table “Gozdni rezervat”. V spustu se pripeljemo na Knezovo planino (oziroma planino Bela peč), kjer je pre­laz Bela peč (1353 m n. v. ←[30]). Tu se srečamo z gozdno cesto, ki pride s severnih pobočij Smre-kovca. Gremo levo in do konca ceste.

▲Naprej nadaljujemo po markirani poti, ki je za vožnjo prestrma, zato moramo peš (5 min). Po klancu pridemo do lese, ki jo prelezemo.

▼Naprej gremo po ozki, zelo kamniti in za vožnjo neprimerni poti. Po njej se spustimo na planino Vodol (1330 m n. v. ←← [31]). Tu zavijemo ostro levo na slabo gruščnato cesto in se po njej pripelje­mo do stičišča (1280 m n. v. → [22]) s cesto pod Raduho. Po cesti na planino Vodol

▼Pri drugi možnosti se od koče (1548 m n. v. ← [29]) spustimo na travnato sedelce pod M. Travni­kom (1500 m n. v. →[30]a, smer J). Tu zavijemo desno in gremo po grapi do ceste (1420 m n. v. →[31]a, 80 višinskih metrov navzdol). Na cesti zavijemo desno (Leva smer gre pod vrh Javorec.) in se peljemo do križišča (1280 m n. v. ↑ [32] a). Na njem se držimo naravnost (Leva smer pelje na Počko planino.) in kolesarimo do naslednjega križišča (1210 m n. v. ↑ [33] a).

▲Tudi tu gremo naravnost (Smer ostro levo pelje v dolino Savinje.). Nadaljujemo vzpon do kri­žišča (1280 m n. v. ←[32]) pri planini Vodol, kjer se združimo s prvo varianto.

▲Naprej kolesarimo po cesti, ki pelje pod Raduho. V srednje strmem, nekajkilometrskem vzponu se pripeljemo do trafike s spominki, kjer je odcep kolovoza (1440 m n. v. →→ [33]), ki pelje h Koči na Loki. Tu zavijemo ostro desno in prikolesarimo do lese. Peljemo se skoznjo in nadaljujemo v zelo strm klanec z drsljivo in kamnito podlago. Od tod naprej je vzpon izjemno zahteven (V 5 – V 6). Po njem pri­demo do Koče na Loki pod Raduho (1534 mn.v.↑ [34]).

▼Spust do trafike poteka po smeri vzpona. Odtod gremo nekaj metrov nazaj po cesti (1440 m n. v. → [35]), potem pa takoj zavijemo desno navzdol na strm in na začetku zelo kamnit kolovoz. Nadalj­nji spust je S 5. Nižje postane kolovoz malo boljši in zato je lažji. Pripeljemo se na planino Cirkovnica (1240 m n. v. →→ [36]). Tu moramo pri stanovih ostro desno, po dobrem kolovozu, ki pelje stran od stanov, v smeri Z. Nadaljujemo po razgibanem terenu, večinoma po ravnem, poševno čez pobočja, potem pa na greben (1280 mn.v.↑ [37]) pri Hudi Ravni. Od tod peljemo v spustu po markiranem ko­lovozu, kije mestoma precej strm in kamnit. Gremo mimo planine Kal (1140 mn.v.↑ [38]), Obojniko-vega vrha (1129 mn.v.↑ [39]) in Proševega vrha (978 m n. v.↑[40]), vse do prihoda iz gozda in začet­ka makadamske ceste (850 m n. v. ←[41]) nad kmetijo Podvejnik (Ta cesta je vrisana kot kolovoz, pa še ta je pravilno označen le na karti Savinjska dolina in v Atlasu.). Pri kmetiji (820 m n. v.→[42]) zavi­jemo desno (Levi odcep ceste, pripravljene za asfaltiranje, vodi h kmetijam, ki so v zgornjem delu La-kovnikovega grabna.) in se peljemo v strmem spustu po makadamskih serpentinah (Verjetno so dan­danes že asfaltirane.), mimo odcepa (650 m n. v. ↑ [43]) za Zavratnik na desni, navzdol v dolino. Prečkamo most in pridemo na asfaltno cesto (530 m n. v. ← [44]) Solčava – Luče. Tu zavijemo levo in nadaljujemo v Luče ob Savinji (522 mn.v.↑ [45]). Od tod se peljemo po cesti ob Savinji, večinoma v rahlem spustu, vse do izhodišča – Ljubnega ob Savinji.

KOMENTAR

Opisana tura je prečenje pogorij Golte, celotnega Smrekovca in Raduhe. Žal ne poteka po grebenih in vrhovih, a kljub temu je to, če že ne veličastna, pa vsaj velikopotezna tura, ki zahteva dva dni aktivne­ga kolesarjenja. Zanimivejši in atraktivnejši je drugi del, od Koče na Travniku do Koče pod Raduho, še posebej pa nas navduši izreden spust čez Kal po nekaj kilometrov dolgem hrbtu, ki ima kar 1000 m višinske razlike. Zanimivo, da je bil ta spust novost tudi za znane tekmovalce in navdušene gorske ko­lesarje iz Ljubnega. Sicer pa na tem izletu ne manjka lepih razgledov in drugih zanimivosti. Tu je tudi še kopica možnosti za druge variante vzponov in spustov. Prečenji pa sta možni le dve, opisano in pa tisto po severnih pobočjih po koroški strani, ki pripelje na prelaz Bela peč. Zadnje je precej lažje.

KOLESARSKI SERVIS

Ljubno ob Savinji, Kolesarski servis Profi, tel. 063 841 055