OPIS

▲Iz vasi Idrsko (210 mn.v. ↑ [1]) se peljemo po asfaltni cesti v smeri kažipota za Livek. Na tem, 5 ki­lometrov dolgem vzponu je nekaj zelo strmih odsekov, (V 4 – V 5), ki pa zaradi asfaltne podlage niso problematični. V središču Livka (690 m n. v. ← [2]) zavijemo levo, v smeri kažipota za Livške Ravne in Kuk. V precej strmem vzponu (V 4) se peljemo po serpentinah do opuščenih žičnic (870 m n. v. → [3]) in naprej do konca asfalta v G. Ravneh (1037 m n. v. ↑ [4]). Nadaljujemo po makadamski cesti, ki gre na sedlo (1120 m n. v. ←← [5]) med Kukom in Nagnojem. Tu zavijemo ostro levo in se prične­mo vzpenjati po slabem kolovozu. Ta je malo naprej betoniran. Po nekaj zelo strmih, večinoma beto-niranih odsekih se pripeljemo do antenskega stolpa na vrhu Kuka (1243 mn.v.↓ [6]). Ta, sicer kra­tek del je zelo zahteven, saj je naklon ponekod več kot 20 % (V 5). ▼Spust z vrha nazaj nasedlo poteka posmeh vzpona (S 3).

▲Od tod (1120 m n. v. ← [5]) nadaljujemo po levem, bolj izrazitem odcepu (Desna cesta gre čez državno mejo in pelje po južnih pobočjih Nagnoja; te različice ne priporočam, saj je prehod meje tu ilegalen, poleg tega pa nižje pripelje natanko na maloobmejni prehod Šolarji, kjer bi lahko imeli težave s cariniki). Sledimo torej levi cesti, ki gre rahlo navzgor.

▼Kmalu se začne položen spust pod Trinškim vrhom in vrhom Na gradu (Ves čas nas spremljajo lepi razgledi v dolino Soče in na krnsko skupino.), po katerem se peljemo vse do izrazitega ostrega desnega ovinka (970 m n. v. ←← [7]). Tu zavijemo ostro levo na slabo gozdno cesto (v Atlasu, izdaja 1992, je vrisana kot kolovoz). Nadaljujemo po njej. V položnem spustu se pripeljemo do konca ceste, kjer je pod vrhom Hlevnik lovska koča (840 m n. v. → [8]). Nadaljujemo po kolovozu, ki gre pod njo in zavije desno. Peljemo se skozi leso in po ravnem do naslednjih vrat v ogradi. V blagem spustu kolesa­rimo po kolovozu na planino (800 m n. v. ←← [9]) pod Sv. Jakobom. Pozor, tu zavijemo pri beton­skem vodnem zbiralniku ostro levo in nadaljujemo po zelo kamniti poti, ki ves čas pelje ob žični ogra­ji. Vozimo se po ravnem, na n.v. 800 – 820 m, čez pašnike in naprej do majhne mlake (805 m n. v. → [10]). Tu se pot izgubi, zato zavijemo desno na rob travnika, kjer pot ponovno najdemo. Nadaljujemo rahlo navzdol, v gozd ini še skoz eno leso. Ta odsek je zelo kamnit, mestoma moramo sestopiti. V na-daljevanu je spust vse lepši, strm in tehnično zahteven, a v celoti prevozen (S 5 z mesti S 6). Ves čas se vozimo po vse bolj izraziti in široki poti. Zadnji odsek nad zaselkom Foni (620 m n. v. ←[11]) je spe­ljan po zanimivem, z velikimi kamni tlakovanem kolovozu. V zaselku zavijemo levo in se v včasih prav neverjetno strmem spustu po večinoma betonirani gozdni cesti (V 3; pozor, na kratkem odseku je možnost padca 50 m globoko v kanjon!) pripeljemo v dolino na asfaltno cesto (190 m n. v. ←[12]) Tolmin – Kobarid. Zavijemo levo in po nekaj kilometrih prikolesarimo na izhodišče – v vas Idrsko.

KOMENTAR

To je zelo lepa tura s čudovitimi razgledi na Benečijo, dolino Soče in na krnsko skupino. Je ves čas od­prta in zračna. Spust je kljub težavam prava poslastica, saj je izjemno samoten in neomadeževan, hkrati pa primerno zahteven in razburljiv. To je tura za tiste, ki si vedno želijo nekaj več in so zapri­seženi avanturisti. Toda pozor, za ta izlet si vzemite dovolj časa, izberite lepo vreme in se opremite z dobro karto in višinomerom. Spust poteka namreč v okolju, kjer ne smete zaiti, saj so pobočja za ko-lovratenje po brezpotju predivja. To so ugotavljali tudi vojaki mladega poročnika in kasneje znanega maršala Rommla, ki so se pred davnimi leti pri preboju Soške fronte tu nekje vzpenjali k sovražniko­vim postojankam na vrhu hriba.

KOLESARSKI SERVIS

Tolmin, Roto Šport, Brunov drevored 11, tel. 065 81 692