IV | Mangartsko sedlo | 103 |
*** |
Področje: | Julijske Alpe |
Območje: | iz Loga pod Mangartom po gorski cesti na naše najvišje, zvozili dostopno sedlo |
Izhodišce: | Log pod Mangartom (650 m n.v.) |
Karte: | Julijske Alpe, zahodni del 1:50 000; Posočje 1: 50 000; Atlas Slovenije 51,52 |
Dolžina (km): | 35 |
Višinska razlika (m): | 1405 |
Čas vožnje: | 3:30 |
Nošenje kolesa: | 0 |
Zahtevnost vzpona: | V 3, nekateri odseki V4 |
Zahtevnost spusta: | S2 |
Zahtevnost skupaj: | IV |
Značilnosti: | vzpon po naši najvišji gorski cesti ostaja kljub napredujoči asfaltni prevleki odskočna deska in uvod v gorsko kolesarjenje v pravem pomenu besede; visokogorsko okolje je še lepše kot na cesti na Vršič. |
Najnižja točka: | 645 m n.v. |
Najvišja točka: | 2054 m n.v. |
Višinski diagram: | |
Navigcija: | [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps] |
OPIS
▲Iz Loga pod Mangartom (650 mn.v.↑ [1]) se peljemo v srednje strmem, enakomernem vzponu po asfaltni cesti v smeri mejnega prehoda Predel. Gremo pod odvodnim jaškom Rabeljskega rudnika, nadaljujemo čez izrazit levi ovinek prve serpentine in se vzpnemo v vas Strmec (962 mn.v.↑ [2]). Od tod še naprej kolesarimo v vzponu do odcepa (1094 m n. v. → [3]), kjer zavijemo desno na cesto za Mangart. V enakomernem, ne prestrmem vzponu se peljemo po asfaltni cesti po serpentinah do odcepa (1300 m n. v. → [4]) za Mangartsko planino. Zavijemo desno in pridemo do izravnave ter prvega tunela (1450 m n. v.). Nadaljujemo po makadamu do drugega (1550 m n. v.), kije 1 km naprej, ves čas v srednje strmem vzponu. Malo naprej je še en kratek predor, potem pa ponovno pridemo na asfaltno cesto (Od tod do odcepa za Mangartsko kočo je cesta – po stanju iz leta 1996 -v celoti asfaltirana.). Po nekaj sto metrih pridemo do četrtega tunela, 2, 5 km od tod dalje pa še do zadnjega, petega. Vmes se cesta enakomerno vzpenja, z značilnimi izravnavami na ovinkih, kjer se lahko prijetno oddahnemo. Povprečen naklon Mangartske ceste je približno 9 %. Od zadnjega tunela naprej se vozimo čez bolj prepadna pobočja, vse do odcepa (1860 mnv.↑ [5]) za Mangartsko kočo, kjer je asfalta konec. Do najvišje točke, Mangartskega sedla (2055 mn.v.↑ [6]), nadaljujemo srednje strm vzpon po makadamu. Tu je parkirišče in najvišja točka vzpona.
▼Spust s sedla začnemo po krožni cesti, ki se kmalu priključi na tisto, po kateri smo prišli. Nadaljevanje na izhodišče, v Log pod Mangartom, poteka po smeri vzpona.
KOMENTAR
Vzpona na Mangartsko sedlo je poleg tistega na Vršič eden najbolj obiskanih in prava kolesarska klasika, čeprav dandanes, podobno kot to velja tudi za Vršič, to ni več značilna tura za gorsko kolo, saj je skoraj vsa cesta asfaltirana. Tako seje tudi zmanjšala zahtevnost tega vzpona, enega najvišjih v Sloveniji (Glede na doseženo nadmorsko višino, najvišjega, glede na začetek od vznožja, pa drugega najvišjega – višji je vzpon na Zvon.). Vožnja poteka v izjemnem visokogorskem okolju.Vzpon ni prezahteven, zato ga bo zmogel vsak telesno povprečno pripravljen kolesar. Dolg, divje hiter asfaltni spust sicer ni najbolj primeren za gorsko kolo, bo pa kljub vsemu zagotovo ostal v spominu. Ta tura je lahko lep psihofizični uvod v prave, bolj zahtevne gorskokolesarske izlete.
SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV
Tolmin, Roto Šport, Brunov drevored 11, tel. 065 81 692
Kranjska Gora, Šport Bernik, Borovška 88a, tel. 064 881470