This page as PDFPDF.

III-

Vojsko

84

**

Področje: Idrijsko in cerkljansko hribovje
Območje: iz Sp. Idrije na planoto nad dolino reke Kanomljice
Izhodišce: Spodnja Idrija (305 m n.v.)
Karte: Idrijsko in Cerkljansko 1: 50 000; Atlas Slovenije 123,122,142,143; Škofjeloško inCerkljansko hribovje 1: 50 000 (delno)
Dolžina (km): 34
Višinska razlika (m): 815
Čas vožnje: 3:45
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: iz Sp. Idrije do ribogojnice V1 - V 2; od tod do domačije Ivaniš V 3; od Ivaniša do domačije Hum V 4; od tod do Planine V 3 z nekaj odseki V 4
Zahtevnost spusta: spust v dolino potoka Nikova po ozki in strmi asfaltni cesti S 2, drugoS1-S2
Zahtevnost skupaj: III-
Značilnosti: tura po dobrih makadamskih in asfaltnih cestah, ki pa so na nekaterih odsekih že pregovorno "idrijsko strme".
Najnižja točka:303 m n.v.
Najvišja točka:1082 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲V Spodnji Idriji (305 m n. v. ← [1]) zavijemo v dolino reke Kanomljice, v smeri kažipota za Oblakov Vrh. Peljemo se mimo velike tovarne na desni in naprej do odcepa (310 mn.v.↑ [2]) za Idrijske Krnice. Nadaljujemo ob reki Kanomljici naravnost. V tako blagem vzponu, da ga komaj čutimo, se peljemo skozi Srednjo Kanomljo. Približno kilometer naprej od zaselka zavijemo (360 m n. v. ← [3]) levo na ožjo cesto, v smeri oznak za turistično kmetijo in Vojsko. Zapeljemo se čez most na desni breg Kanomljice in nadaljujemo po ravnem. Gremo mimo turistične kmetije in naprej do ribogojnice (370 mn.v.↑ [4]). Tu se levo in strmo v breg odcepi slaba, nova gozdna cesta (Na kartah je vrisan kolo­voz.). Mi gremo naravnost po širši, bolj zvoženi cesti, ki pelje po ravnem. Počasi se pričnemo vzpen­jati v srednje strm klanec. Po njem se pripeljemo na križišče (410 m n. v. →→ [5]), kjer zavijemo ostro desno (Odcep, ki gre naravnost, pelje k domačiji Reven.) in kmalu pridemo na čistino. Po ser­pentinah se vzpnemo do kmetije (450 m n. v.) na levi. Sledi še ena domačija, potem pa kolesarimo ponovno v gozd in na manjše sedlo (520 m n. v.).

▼Od tod se za nekaj višinskih metrov položno spustimo.

▲Tik pred domačijo Ivaniš (510 m n. v.) se prične precej bolj strm klanec (V4), ki nas pripelje do razcepa (530 mn.v.↑ [6]). Nadaljujemo naravnost po slabši cesti (širša in boljša, ki zavije levo, pelje k domačiji Šturmovec). V neenakomernem, pogosto precej strmem vzponu, prekinjenim s kratkimi položnimi deli in izravnavami, se pripeljemo do domačije Hum (850 mn.v.↑ [7]), ene od najbolj impozantnih kmetij nad dolino Kanomljice. Od tod se še naprej dokaj strmo vzpenjamo po makadamski cesti, vse do izravnave na čistini (970 m n.v.), in domačije na levi. Po bolj valovitem terenu pridemo do kmetije Zahum (980 m n. v.). Na ostrem levem ovinku (1000 mn.v.↑ [8]), malo naprej od hiše, se desno odcepi zelo slaba gozdna cesta. Mi gremo levo v ovinek in naprej v vzponu po boljši cesti. Na razcepu (1020 m n. v. → [9]) gremo desno (odcep, ki zavije levo, pelje v smeri oznake za Rovtarjev vrh) in naprej v klanec. Kmalu sledi še eno križišče (1050 m n. v. → [10]), kjer gremo spet desno (slaba cesta, ki zavije levo in navzdol, pelje k domačiji Rovtar). Po kratkih klancih dosežemo sedelce (1070 m n. v.) in skupino hiš na desni.

▼Od tod se rahlo spustimo do odcepa (1065 mn.v.↑ [11]) slabe ceste na desni, kjer je smernik za Sneženo jamo. Tu gremo naravnost in do začetka ozkega asfalta. Po njem se peljemo navzdol v široko travnato dolino, kjer je smučarska vlečnica.

▲Po strmem klancu se vzpnemo v vas Planina. Pri Planinskem domu gremo na križišču (1077 m n. v. ← [12]) levo in do cerkvice. Pred njo zavijemo še enkrat levo in na križišču, nekaj metrov naprej, ponovno levo (Asfalt, ki gre desno, pelje v smeri kažipota za G. Trebušo.).

▼Iz Planine se po asfaltni cesti najprej srednje strmo spustimo, potem pa nekaj časa kolesarimo po ravnem. Sledi kratek spust in odcep (1010 mn.v.↑ [13]) za Mrzlo Rupo in Hudo Polje, ki zavije

desno. Tu gremo naravnost. V kratkem, zmernem vzponu dosežemo razgledno sedlo (103O mn.v.↑ [14]) v bližini antenskega stolpa, kjer so table z vrisanimi partizanskimi bolnicami. Nadaljujemo položen spust, ki nas pripelje do križišča (940 m n. v. ← [15]) pri domačiji Kočevše. Tu gremo levo (Desna asfaltna cesta pelje v Čekovnik in Hleviše.). V strmem in ovinkastem, pogosto nepreglednem spustu po ozki cesti, ki je speljana nad strmimi pobočji, pridemo v dolino potoka Nikova. Peljemo se mimo odcepa (420 mn.v.↑ [16]) gozdne ceste, ki zavije ostro desno in drži na Hleviše. Od tod naprej je cesta bolj položna. Kmalu se pripeljemo do prvih hiš v Idriji. Vozimo se skozi mesto do križišča (325 m n.v. ← [17]). Desna smer je proti Ljubljani, mi pa zavijemo levo. Kolesarimo mimo dveh bencinskih črpalk in se po ravnem ali v rahlem spustu ob Idrijci pripeljemo na izhodišče – v Spodnjo Idrijo.

KOMENTAR

Če ne bi bilo nekaj precej strmih in napornih klancev, bi za to turo lahko rekli, da je idilični izlet, saj nas pot pelje mimo osamljenih in neverjetno velikih kmetij (nekatere imajo po tri ali štiri nadstropja), odkoder je lep razgled v dolino Kanomlje.

KOLESARSKI SERVIS

Idrija, Čuk, Rožna 4, tel. 065 73 110