This page as PDFPDF.

III+

Stojna

50

**

Področje: Kočevsko in Gorjanci
Območje: na hrib, ki se dviga nad Kočevjem
Izhodišce: Kočevje (464 m n.v.)
Karte: Kočevsko 1: 50 000; Atlas Slovenije 186,202
Dolžina (km): 36
Višinska razlika (m): 750
Čas vožnje: 4:15
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: iz Kočevja do odcepa za Fridrihštajn V 3; od tod do Gozdne koče V 4; začetni del pešpoti na Fridrihštajn V 5 - V 6; po kolovozu od Gozdne koče do Koče pri Jelenovem studencu V 5 z odseki V 6; drugo V 2 in V 3
Zahtevnost spusta: po kolovozu s Fridrihštajna S 4; po drugi polovici kolovoza Gozdna koča - Koča pri Jelenovem studencu S 4; po markiranem kolovozu od odcepa pod Ložinskim vrhom do doline S 4 - S 5; drugo S 1 in S 2
Zahtevnost skupaj: III+
Značilnosti: ob sicer majhni višinski razliki zelo razgibana in mestoma precej zahtevna tura; ker poteka ves čas po gozdu, jo lahko brez težav izvedemo tudi v vročini.
Najnižja točka:460 m n.v.
Najvišja točka:967 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Kočevja (464 mn.v.↑ [1]) gremo po asfaltni cesti do mostička, širokega ravno za avtomobilske kolesnice. Prečkamo reko Rinžo in se po ravnem odpeljemo do parkirišča v drevoredu pri šoli. Od tod nadaljujemo po makadamski cesti do križišča (465 m n. v. ← [2]), kjer zavijemo levo (Desna smer pelje v smeri oznake za avtoodpad.). 600 m naprej se pri hišah desno in navzgor odcepi asfaltna ce­sta, ki pelje do kamnoloma (Te ni na kartah!). Nadaljujemo naravnost in po ravnem v bolj strnjeno naselje. 750 m naprej pridemo na križišče (465 m n. v. → [3]) in asfaltno cesto. Tu zavijemo desno (Leva smer pelje v mestno središče.). Peljemo se mimo odcepa asfaltne ceste, ki gre navzgor k hi­šam, do naslednjega odcepa (470 m n. v. → [4]), ki je malo naprej. Tu zavijemo desno in nadaljuje­mo v položen klanec do kažipota, ki označuje različne smeri cest in markiranih poti. Gremo naprej, v smeri Fridrihštajna in Mestnega vrha. Malo naprej od kažipota je konec asfalta. Nadaljujemo v zmer­nem, razmeroma neenakomernem vzponu po dobri makadamski cesti (V 3). Na razcepu (540 m n. v. ←← [5]) zavijemo ostro levo (Cesta, ki gre naravnost, pelje v smeri oznake Mestni vrh.), v smeri oznake Fridrihštajn. Nadaljnji vzpon je bolj strm in enakomeren (V 3 – V 4). Na križišču (620 mn.v.↑ [6]) gremo naravnost (Levi odcep pelje v Livold in na Štalcerski preval.) in nadaljujemo po še nekoli­ko bolj strmem klancu (V 4). V dolgem, zahtevnem vzponu se pripeljemo na izrazit oster desni ovinek (810 m n. v.). Tu se odcepi markirana pešpot, ki gre naravnost, mi pa nadaljujemo po cesti. 100 m naprej prečka cesto ozek kolovoz. To je markirana Grajska pot. Na naslednjem križišču (850 m n. v. ←← [7]) zavijemo ostro levo, v smeri oznake za Fridrihštajn (Cesta, ki zavije desno in navzdol, pelje v smeri oznake za Mestni vrh.). V strmem vzponu se peljemo mimo odcepa (880 mn.v.↑[8]) markira­nega kolovoza, ki zavije desno (To je pot do Koče pri Jelenovem studencu.). Nadaljujemo na izravna­vo pri Gozdni koči, kjer je križišče (900 m n. v. ← [9]). Na njem zavijemo levo (Desna smer je krožna cesta, ki pelje pod Suhim hribom in Livoldskim vrhom.). Kolesarimo po ravnem okoli hriba. 250 m naprej od križišča zavijemo s ceste (905 m n. v. → [10]) desno na ozek, markiran kolovoz, v smeri oznake za Fridrihštajn. Nadaljujemo v izjemno strm klanec (V 5 – V 6), ki postane kmalu prestrm za vožnjo (960 mn.v.↓[11]). Zadnje metre do razvalin moramo peš (Tudi za spust teren ni primeren.).

▼Spust po kolovozu do ceste (905 m n. v. ← [10]) pelje po smeri vzpona (S 4). Nadaljujemo po ravnem nazaj do Gozdne koče (900 m n. v. → [9]) in navzdol do omenjenega odcepa (880 m n. v. ← [8]) markiranega kolovoza.

▲Tu zavijemo s ceste levo, v smeri oznake za Mestni vrh. Sledita dva kratka, a izjemno zahtevna vzpona (V 5 – V 6) z vmesno izravnavo. Za drugim, predvsem zaradi kamnite podlage izjemno težav­nim klancem, pridemo na izravnavo (940 m n. v. ↑ [12]), kjer se kolovoz razcepi. Desni krak pelje v smeri oznake za Mestni vrh, levi, po katerem gremo mi, pa k Ledeni jami in koči.

▼Nadaljujemo po valovitem terenu, potem pa pridemo v položnem spustu po razdrapani podlagi (S 4) na cesto (890 m n. v. → [13]). Zavijemo desno (Leva smer pelje v smeri oznake za Ledeno jamo.) in se peljemo mimo Koče pri Jelenovem studencu, ki je na desni.

▲Nadaljujemo v položnem vzponu na izravnavo (930 m n. v.).

▼Sledi rahel spust do križišča (900 m n. v. ← [14]) pri Gozdni koči (Teh je na Stojni veliko; na zem­ljevidih se jih večina imenuje kar Gozdna koča.). Tu zavijemo levo (Cesta, ki gre naravnost, pelje v Kočevje.). Naslednjih nekaj sto metrov se peljemo po ravnem. Kolesarimo mimo odcepa slabe goz­dne ceste, ki zavije levo (Ta pelje k Ledeni jami.) do križišča (900 m n. v. → [15]) pri naslednji gozdni koči.

▲Zavijemo desno (Levi odcep je krožna cesta.) in se pričnemo zmerno strmo vzpenjati. Po do­brem kilometru od križišča pridemo na izravnavo (980 m n. v.), kjer se prične spust.

▼V dolgem, položnem spustu po slabi cesti, ki pelje po zahodnem pobočju Stojne, se pripeljemo na križišče (875 m n. v. → [16]), kjer zavijemo desno (Leva cesta, ki se še naprej spušča, pelje okoli Stojne.) in navzgor po kratkem klancu. Nadaljujemo po ravnem. Peljemo se mimo gozdne koče Bivaki (900 m n. v.), ki je malo pod nami na desni strani ceste in naprej do križišča (865 m n. v. ← [17]) pri Gozdni koči. Tu zavijemo levo (Desna smer pelje v Kočevje.).

▲V položnem vzponu kolesarimo po vzhodnem pobočju Stojne do razcepa (915 m n. v. ↑ [18]). Na njem gremo naravnost (Leva, slabša cesta, pelje okoli Slovenskega vrha.). Nadaljujemo v glavnem po ravnem ali rahlo navzgor, vse do križišča (920 m n. v. →[19]).

▼Tu zavijemo desno (Leva smer pelje okoli Stojne.) in v zmernem spustu odkolesarimo do nasle­dnjega križišča (800 m n. v. ←← [20]) pri Gozdni koči. Na njem zavijemo ostro levo (Desna smer pelje v Kočevje.). Nadaljujemo položno navzdol. 250 m naprej od križišča, na začetku blagega levega ovin­ka, zavijemo s ceste (780 m n. v. → [21]) desno na slab, markiran kolovoz, ki je zaradi kamenja in vej zahteven (S 4 – S 5). Kmalu pridemo na cesto (720 mn.v.↑ [22]), ki jo prečkamo in rahlo levo poiščemo nadaljevanje markiranega kolovoza. Sledi enako zahteven spust. Nižje (600 mn.v.f [23]) prečkamo še eno cesto. Rahlo desno poiščemo nadaljevanje nekoliko bolj zaraščenega, a še vedno markiranega kolovoza. Po njem se spustimo do asfaltne ceste (470 m n. v. → [24]) Ribnica – Kočevje, pri bencinski črpalki in gostišču Tušek. Zavijemo desno (Leva smer pelje v Ribnico.). Naslednjih nekaj kilometrov do odcepa za Slovensko vas kolesarimo po ravnem. Tu (470 m n. v. → [25]) gremo desno. V središču vasi zavijemo še enkrat desno, potem pa na prvem razcepu (472 m n. v. ← [26]) levo. Na­daljujemo po makadamski cesti in prečkamo most čez Rinžo. Peljemo se ob robu velikega travnika do križišča (475 m n. v. ←← [27]), kjer zavijemo ostro levo (Desna smer pelje k izviru Rinže.) in gremo mimo prostora za vaške veselice.

▲Nadaljujemo deloma po ravnem, deloma zmerno navzgor, vse do križišča (470 m n. v. → [28]) pri Rožnem studencu. Tu zavijemo desno (Leva cesta pelje čez Rinžo v Kočevje.), v smeri oznake za Mestni vrh. Sledi kratek klanec navzgor in še eno križišče (490 m n. v. ← [29]).

▼Tu gremo levo in navzdol (Odcep, ki zavije desno in navzgor, pelje na Mestni vrh.). Kolesarimo mimo avtoodpada in romskega naselja. Na naslednjem, že prevoženem križišču (465 m n. v. ← [2]), zavijemo levo in se pripeljemo na izhodišče – v Kočevje.

KOMENTAR

Tura, ki se prileze v poletni vročini, saj poteka ves čas po lepih gozdovih. Če se potrudimo in po­skušamo odkolesariti tudi tiste odseke, ki so najbolj zahtevni, bomo na koncu ugotovili, daje bilo ko­lesarjenje kljub majhni višinski razliki kar naporno.

KOLESARSKI SERVIS

Kočevje, Lovšin Fravc, Remihova 21, tel. 061853 682