This page as PDFPDF.

IV-

Mirna gora

48

**

Področje: Kočevsko in Gorjanci
Območje: iz Semiča na vrh na JV obrobju Kočevskega Roga, potem pa po samotnih kolovo¬zih in gozdnih cestah na Črmošnjice
Izhodišce: Semič (240 m n.v.)
Karte: Kočevsko 1: 50 000; Atlas Slovenije 189,204,188
Dolžina (km): 40
Višinska razlika (m): 1010
Čas vožnje: 4:00
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: do razcepa obeh variant gozdne ceste na Planino V 2 - V 3; od tod čez Kleč na Planino V 3 z nekaj odseki V 4 - V 5; s Planine do planinskega doma V 3; naprej na vrh Mirne gore V 5; kolovoz s Ponikev do gozdne ceste za Gače V 5, vmes dve mesti V 6; od Črmošnjic do prevala pri Brezovici V 2
Zahtevnost spusta: S2
Zahtevnost skupaj: IV-
Značilnosti: to je tura, na kateri lahko uživamo vvožnj i po lepih gozdovih, razgledov pa je malo; zanimivejši je drugi del, še posebej kraško polje pri Ponikvah.
Najnižja točka:237 m n.v.
Najvišja točka:1033 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Od cerkve (240 m n.v ↑ [1]) v Semiču se peljemo položno navzgor do nadvoza čez železnico in od­cepa (320 m n. v. → [2]), ki gre levo na železniško postajo. Tu zavijemo desno in v bolj strmem vzpo­nu kolesarimo do stičišča (400 m n. v. → [3]) s cesto Črnomelj – Podturn v vasi Gaber pri Semiču. Tu zavijemo desno. Položno se peljemo 200 m naprej do naslednjega križišča (410 mn.v.↑ [4]), na ka­terem gremo naravnost po glavni cesti (Asfaltni odcep, ki zavije ostro desno, pelje v Uršna sela.). Sle­di dolg levi ovinek in malo naprej odcep (480 mn.v.↑ [5]) za Sela pri Vrčicah. Nadaljujemo v vas Vrčice. Pri cerkvi (485 m n. v. ← [6]) zavijemo levo, v smeri kažipota za Mirno goro. Peljemo se do konca asfalta, kije malo naprej. Nadaljujemo po dobri makadamski cesti, ki se vzpne v srednje strm klanec. Po njem pridemo na preval.

▼Od tod se kratko spustimo rahlo navzdol. Peljemo se naprej do razcepa (520 m n. v. → [7]).

▲Izberemo lahko desno, bolj zahtevno varianto za Planino, ki pelje v smeri oznake za Kleč, lahko pa gremo tudi po levi, bolj zvoženi, položni in daljši cesti. Po razgibani, mestoma od vode zelo načeti gozdni cesti, na kateri so strmi vzponi in vmesne izravnave, se pripeljemo do spomenika padlemu partizanu. V nadaljevanju nas preseneti kratek, a zelo strm klanec (V 5). Kmalu se peljemo po bolj položnem, vse do lovske hiše na Kleču, ki je na desni (650 m n. v. ↑ [8]). Od tod se vozimo deloma po ravnem, deloma v položnem vzponu. Pridemo do križišča (740 m n. v. ← [9]). Na njem zavijemo levo, v smeri oznake za Planino in markirane učne poti (Odcep, ki gre desno in v klanec, pelje v Gače; to je hkrati tudi markirana potna Mirno goro, varianta čez Skril.).

▼Nadaljujemo mimo cerkvice na desni. V rahlem spustu se pripeljemo v središče vasi Planina. Gremo mimo načrta učne gozdne poti, ki je na ogled na desni, do križišča (740 m n. v. → [10]). Nada­ljujemo po manj zvoženi cesti, ki zavije desno. Kolesarimo mimo kičastega vikenda in hiše z muzejem pripomočkov nekdanje gozdne železnice, na prostem, vse do naslednjega križišča (740 m n. v.→ [11]), kjer zavijemo desno (Levi odcep pelje v zaselek Sredgora.).

▲Tu gremo desno in nadaljujemo v bolj strm vzpon z dobro podlago. Za prvim izrazitim desnim ovinkom se cesta izravna (820 m n. v.). Deloma po ravnem, deloma rahlo navzdol se peljemo do na­slednjega bolj strmega klanca in križišča (870 m n. v. → [12]). Na njem zavijemo desno (Odcep, ki gre naravnost, pelje v Ponikve.). V srednje strmem vzponu kolesarimo čez nekaj ovinkov do planinskega doma in razglednega stolpa (1000 m n. v. ←[13]). Pred njim zavijemo po kolovozu levo v gozd, mimo transformatorja, in nadaljujemo po kamnitem in proti vrhu vse bolj strmem kolovozu (V5). Po njem prikolesarimo do oddajnika in barak na vrhu Mirne gore (1047 m n. v. ↓[14]). Žal od tod ni razgleda!

▼Spust do že opisanega križišča (870 m n. v. → [12]) poteka po smeri vzpona.

▲Zavijemo desno, v smeri kažipota za Ponikve. Po valoviti gozdni cesti se pripeljemo na preval.

▼Nadaljujemo po vse slabši cesti, ki gre srednje strmo navzdol do konca gozda, kjer se začne kraško polje Ponikve. Tu je gozdne ceste konec. Naprej se peljemo po travnatem kolovozu. Za seni­kom na levi se le-ta razcepi (810 m n. v. ↑ [15]). Nadaljujemo po kraku, ki gre naravnost (Levi pelje čez polje na gozdno cesto, ki gre čez SZ pobočja Trnovega hriba; desni je slabo viden in zaraščen ter drži na gozdno cesto pod hribom Vinica.). Peljemo se do konca kraškega polja (820 mn.v.↑ [16]), kjerza-vijemo rahlo levo in med grmovjem poiščemo od hudournikov do žive skale sprano pot. Ta se malo naprej razširi v slab kolovoz.

▲V položnem vzponu nadaljujemo po sprva zelo razritem in kamnitem, potem pa vse boljšem ko­lovozu. Ves čas sledimo bolj izrazitim odcepom, to je tistim, ki gredo večinoma rahlo v desno. Kmalu pridemo na gozdno cesto (890 m n. v. ←[17]). Na drevesu je v smeri naravnost kažipot Slepa cesta -1 km. Mi zavijemo levo (Odcep, ki gre desno, je gozdna cesta v Škrilje, odcep naravnost pa omenjena slepa cesta.), v smeri proti Štalam.

▼Najprej se peljemo rahlo navzdol.

▲Do jase pod Suhim vrhom se vzpenjamo. Naprej se vozimo malo dol, malo gor. Pripeljemo se do naslednje čistine in kolovoza pod hribom Pogorelec, ki se odcepi levo (840 m n. v. → [18]). Nada­ljujemo do križišča (840 m n. v. ← [19]), kjer zavijemo levo (Desna cesta pelje v smeri kažipota za Gače.).

▼Od tod se spet vozimo malo dol, malo gor, včasih pa tudi po ravnem (V povprečju pa gremo ven­darle navzdol!). Tako se pripeljemo do Štal. Peljemo se mimo zapuščenega poslopja na desni in na­prej do križišča (750 m n. v. → [20]). Na njem zavijemo desno (Levi odcep pelje v Ribnik.), v smeri Črmošnjic. 1 km naprej se pripeljemo na naslednje križišče (700 mn.v.↑ [21]), kjer gremo naravnost (Odcep, ki zavije ostro desno, pelje nazaj na Mirno goro.) in naprej do Komarne vasi (679 m n. v.). Na križišču (679 m n. v. → [22]) pri prvi kmetiji zavijemo desno (Cesta naravnost gre v Črmošnjice, leva cesta pa k partizanski bolnici Hrastnik.). Po ravnem se peljemo do velikega parkirišča pri spodnji po­staji vlečnice Smučarskega centra Rog pri vasi Gričice. Na koncu parkirišča (670 mn.v.↑ [23]) nada­ljujemo po cesti, ki gre naravnost in se prevesi navzdol. Na ostrem levem ovinku je odcep (660 m n. v. ←← [24]) slabo zvožene gozdne ceste, ki gre desno (Ta odcep se slepo konča.). Mi zavijemo levo in se peljemo naprej čez ovinek. V položnem spustu prikolesarimo do (560 m n. v. ↑ [25]) ceste, ki se nam priključi iz Komarne vasi. Od tod nadaljujemo po dobri in široki makadamski cesti, ki se razme­roma položno spusti v Črmošnjice.

▲Tu zavijemo na stiku (410 m n. v. → [26]) z glavno asfaltno cesto Podturn – Črnomelj desno. V zmernem vzponu se dvignemo za dobrih 100 višinskih metrov in pridemo na preval (538 m n. v.) pri vasi Brezovica.

▼Naprej se peljemo v položnem spustu do Vrčic (485 m n. v. ↑ [6]). Od tod kolesarimo po smeri vzpona na izhodišče – v Semič.

KOMENTAR

Zanimivo pri tej turi je, da bi na tako obsežnem gozdnatem področju, kot je Kočevski Rog, pričakovali težave z orientacijo. Tako je na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in še marsikje drugje. Toda preseneti nas množica tabel, kažipotov, markacij in napisov. Vsega tega je včasih toliko, da nas lahko zmede.

Glede tega je še posebej zanimiva vas Poljana. Tu je na vsaki hiši toliko napisov (obvestil, navodil, pregovorov, kažipotov), da lahko beremo vsaj pol ure in se počutimo kot učenec v šoli. Vse skupaj meji že na neokusnost. Drugače pa je to zanimiva tura, ki poteka večinoma po gozdovih. Zelo zanimi­vo je tudi kraško polje pri Ponikvah.

KOLESARSKI SERVIS
ČRNOMELJ, L-ŠPORT ,Kolodvorska cesta 27, 07/305-24-81, ,