Gozdna dediščina

Za Gorjance značilen razgiban relief, različnost geoloških podlag in klimatske razmere omogočajo obstoj različnih gozdnih združb, od katerih prevladujejo svetli bukovi gozdovi. Vršnji del grebena poraščata visokogorski preddinarski bukov gozd (Fagetum altimontanum praedinaricum) in preddinarski gozd bukve in polžarke (Isopyro-Fagetum) s številnimi cvetočimi geofiti v pomladnem času. Do vznožja pogorja se zvrstijo še nekatere druge značilne gozdne združbe, od katerih velja posebej omeniti nizki gozd črnega gabra in hrasta (Querco-Ostryetum) na termofilnih pobočjih nad dolino potoka Kobila.

V dolini Kobile na Gorjancih so eni najlepših in najbolje ohranjenih gozdov v Sloveniji. Večji del doline je bil razglašen za Gozdni rezervat Kobile, ki je bil s 359 ha površine eden največjih v Sloveniji. Območje Kobil je uvrščeno v Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha. Kobile so pomembne tudi za varstvo ptic, saj je to eno najboljših območij za belohrbtega detla pri nas.

Danes Kobilam grozi uničenje. Leta 2005 je Vlada RS zahodni del območja (128 ha) potihem izločila iz rezervata. Videti je, da zaradi interesa novih lastnikov po sečnji. Leta 1999 je bilo območje rezervata vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem. Seznanjeni smo bili, da obstaja močan interes, da bi se v novem desetletnem gozdno-gospodarskem načrtu izbrisani del rezervata določil za posek. (vir)

Na Ravni gori in pod Trdinovim vrhom sta ohranjena ter iz gospodarjenja z gozdovi izločena pragozdna ostanka, ki imata rezervatno namembnost. Kot gozdni rezervat je opredeljena tudi povirna dolina potoka Kobila.

Zaradi svoje naravne ohranjenosti imajo gorjanski gozdovi velik biotopski pomen, zato je treba v okviru gozdnogospodarskih načrtov zagotavljati čim večjo stopnjo sonaravnega gospodarjenja, ki bo ohranjalo avtohtone gozdne združbe in značilno kulturno krajino.