Dediščina Gorjancev

 

Naravna in kulturna dediščina Gorjancev

Za Gorjance je značilno prepletanje in dopolnjevanje naravne in kulturne dediščine. Podobo naravnih danosti gradijo prostrani bukovi gozdovi, ohranjeni gozdni rezervati, botanično zanimive košenice ter vrsta bistrih potokov in izvirov. Naravno dediščino nadgrajuje človekova poselitev v prazgodovinskem in kasnoantičnem obdobju, od 16. stoletja dalje pa je sožitje dveh etničnih skupin. Ob vznožju Gorjancev se je izoblikovala raznolika kulturna krajina s številnimi vasmi in zaselki z značilnim Ijudskim stavbarstvom. Krajini dajejo poseben poudarek starodavni gradovi in številne cerkve. Trajen spomenik Gorjancem in njihovim ljudem pa je v slovenskem leposlovju postavil Janez Trdina v znamenitih Bajkah in povestih o Gorjancih in v Verskih bajkah.


Foto: Milan Rejec
Pestrost kvalitetne naravne in kulturne dediščine je spodbudila naravovarstvenike, da so pred dobrim desetletjem predlagati, da se del Gorjancev zavaruje kot krajinski park. Predlog obsega osrednji del grebena Gorjancev med Vahto in Črnečo vasjo nad Kostanjevico v občinah Novo mesto, Šentjernej in Krško. V njem je popisana in ovrednotena geološka, geomorfološka, podzemska, hidrološka, botanična, drevesna, gozdna in zoološka naravna dediščina, dopolnjena z arheološko, zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in tehnično deediščino.

Vir besedila: Gorjanci, Dolenjski zbornik 1997, + razno z internet-a


Vsebina:

This page as PDFPDF.