Uvod

 

Uvod

Gorsko kolesarstvo, ki so ga mnogi še nedavno imeli zgolj za pre­hodno modno muho, se je v zadnjih letih razvilo v enega od vodil­nih športov za dejavno preživljanje prostega časa. Vsakdanje življenje in še posebej delo sta danes hitra in zahtevna, zato postaja dobra telesna pripravljenost bolj nuja kot svobodna izbira vsakega posamez­nika. Vzrok za tako bliskovit in popoln uspeh tega športa ni samo v njegovi primernosti za množičnost, saj so navsezadnje taki tudi tek, plavanje, fitnes ipd.. Gorsko kolesarstvo namreč sodi v ozek krog tis­tih dejavnosti, ki nam nudijo raziskovanje in avanturo. Odpovedati se jima bi bilo enako, kot da bi alpinistu namesto plezanja v stenah vsilili hojo na Kredarico, ekstremnemu smučarju vožnjo po zložnem smučiš­ču ali potapljaču potapljanje v bazenu.

Čeprav se gorsko kolesarstvo danes že deli na številne zvrsti, ga sam osebno dojemam kot doživetje gora s kolesom in obratno, doživ­ljanje kolesarjenja v gorah. Zame je užitek, ko stojim na razglednem vrhu in nejeverno zrem v globino prevoženih pobočij, občutek moči, ko si zadihan in prepoten snamem nahrbtnik na vrhu neznosno strme­ga in kamnitega kolovoza, nežnost pri spustu po ozki, z iglicami posu­ti stezi, grobost pri skoku čez kamnit prag, popolna zbranost pri pre­čenju prepadne grape, vdanost v usodo, ko že ure prekladam vse težje kolo z rame na ramo, stud, ko mi guma brizgne v obraz kravjak, neskončno prijetno osvežitev, ko se oškropim v deročem potoku, bo­lečino, ko si, izstreljen čez krmilo, na tleh preštevam buške, jezo nad odlomljenim menjalnikom…

Knjiga, ki je pred vami, ni vodnik za nedeljsko družinsko kolesar­jenje. Če bi iskali primerjavo, je po vsebini in zahtevnosti še najbližje plezalnemu vodniku ali vodniku alpinističnega smučanja. Nekaj tur je takih, da jim bodo kos tudi manj izurjeni kolesarji, večina pa je za tiste, ki si želijo večjih izzivov, kot jih daje prepeljavanje po asfaltnih in makadamskih cestah.

Strme kolesnice so namenjene gorskim kolesarjem, ki že imajo izkušnje z zahtevnimi izleti in jih bodo lahko obogatili z novimi. Hkrati pa vabijo vse, ki imajo dovolj volje in moči, da svojo energijo usmerijo še kam drugam kot vsak dan na isti grič.

Vodnik posvečam vsem tistim, ki živijo za avanturo.

Pri delu so knjigo neštetokrat “prevozili” nekateri prijatelji, znanci in sodelavci, ki bi se jim rad še posebej zahvalil.

Za pomoč in spodbudo pri pisanju sem hvaležen ženi Ireni, ki me je, kljub srečanju z medvedom, občasno na turah še naprej hrabro spremljala.

Za nasvete, še posebej pa družbo pri kolesarjenju, in fotografira­nje se zahvaljujem prijateljema Andreju Zorčiču in Dejanu Ogrincu, ki sta kdaj pa kdaj zagotovo sama pri sebi sočno preklinjala mene in moje “variante”.

Za več kot samo lektoriranje se zahvaljujem Jožetu Gasperiču, za računalniške vragolije in oživljanje “sesutih” diskov Miranu Eriču in Cirilu Mlinarju, za “neskončne” popravke pa Leonu in Mateji Beton.

Upam, da se bomo še kdaj odpravili na skupno “vožnjo”.

Ljubljana, septembra 1997 Marko Paternu

Uvod This page as PDFPDF.