This page as PDFPDF.

V+

Blegoš in Porezen (dvodnevna) – Manjka 1/2 opisa !!!

76

***

Področje: Škofjeloško in polhograjsko hribovje
Območje: velikopotezno prečenje, ki se začne v Škofji Loki, nadaljuje po stari vojaški cesti na Blegoš, od tam čez Črni vrh in naprej na Porezen, konča pa z izjemno zahtevnim spus¬tom v Davčo
Izhodišce: Škofja Loka (most čez Soro) (320 m n.v.)
Karte: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje 1: 50 000; Atlas Slovenije 105,104,103,102
Dolžina (km): 92
Višinska razlika (m): 2325
Čas vožnje: 9 do 10 h (dvodnevna; zelo natrenirani kolesarji lahko turo izvedejo v enem dnevu)
Nošenje kolesa: mestoma na poti od Doma A. Žvana na Poreznu, na sedlo pod vrhom Hoč; od tod moramo neprekinjeno 200 višinskih metrov (15 min.) navzdol peš
Zahtevnost vzpona: od Škofje Loke do Predol V 3; od tod do Prevala V 3 in V 4; od Prevala do Koče na Starem vrhu V 5; od Murave do G. Žetine V 3; od tod do Črnega kala V 4 - V 5; naprej do parkirišča na koncu ceste pod Blegošem V 3 z odseki V 4; od parkirišča do Koče na Blegošu V 5 - V 6; naprej do smučišča na Črnem vrhu V 3; od sedla Pod goz¬dom do konca Cimprovke V 4; od tod do odcepa za lovsko kočo pod vrhom Medrce V 5; naprej do koče na Poreznu V 6 (270 višinskih metrov)
Zahtevnost spusta: od konca ceste pod Blegošem do sedla pod hribom Špehovše S 4 z nekaj mesti S 5; s Črnega vrha ob žičnici S 3 - S 4; od koče na Poreznu do kmetije Pod-hočar S 6; od tod do kmetije Majdelc S 4 z nekaj mesti S 5; drugo S 3 in S 2
Zahtevnost skupaj: V+
Značilnosti: dolga, razgledna tura, kije najlepša, a tudi najbolj zahtevna v svojem zad¬njem delu; vzpon na Porezen je glede vzdržljivosti eden najbolj zahtevnih vtem vodniku; "špičaki" jo lahko izvedejo v enem dnevu, za vse druge pa priporočam dva dni, s spanjem v kočah na Blegošu ali Poreznu; nekaj prehodov čez grape na področju med domačijama Podhočarin Majdeljcje izpostavljenih.
Najnižja točka:339 m n.v.
Najvišja točka:1627 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

1. dan

▲Od parkirišča za avtobuse, ki je pri mostu (320 mn.v.↑[1]) čez Soro v Škofji Loki, se peljemo po glavni cesti v smeri Žirov in Poljanske doline. Prečkamo reko in kolesarimo skozi mesto. Nadaljujemo po cesti do zaselka Podpulferca (395 m n. v. → [2]), kjer gremo desno, v smeri kažipota za Lubnik in Gabrovo. Peljemo se po kratkem klancu, potem pa naprej po ravni asfaltni cesti, ki gre ob potoku Zaplotnica. Po dobrem kilometru je ovinek (400 m n. v.) prve serpentine. Od tod se vzpon nekoliko ustrmi. Kolesarimo mimo manjšega kamnoloma na levi in naprej, delno po ravnem, delno v zelo položnem vzponu, vse do ovinka (455 m n. v. ←← [3]) druge serpentine. Naprej se peljemo v precej enakomernem vzponu do asfaltnega odcepa na levi (Ta gre navzdol k hišam.). Nadaljujemo do odcepa (590 mn.v.↑ [4]), kjer gremo naravnost. Z asfalta se zapeljemo na makadamsko cesto (Odcep, ki gre ostro desno, pelje v vas Gabrovo.). Od tod kolesarimo v zmernem vzponu po slabi, mestoma že do kamnite podlage sprani gozdni cesti, ki pelje skozi gozd. Po dobrih 500 m se zapelje­mo na čistino in v ovinek (620 m n. v.) tretje serpentine, kjer je znamenje. Naprej se vozimo v enakomernem, razmeroma položnem vzponu, ki nas privede do ovinka (645 m n. v.) četrte serpen­tine. Tu je spet kratek asfaltni odsek. Po njem prikolesarimo v Breznico pod Lubnikom (693 m n. v.). Sto metrov za vasjo je križišče (695 mn.v.↑ [5]). Na njem gremo naravnost in naprej po makadamu (Odcep gozdne ceste, ki zavije levo in navzdol, je na kartah vrisan kot kolovoz.). V nekaj manj enakomernem vzponu se pripeljemo do asfalta pri gostilni Nace in kmetiji Suša. Mimo zadnje nadaljujemo do odcepa markiranega kolovoza (785 mn.v.↑ [6]; ga ni na kartah!), ki gre desno v smeri oznake za Lubnik. Kolesarimo naprej po cesti do odcepa (795 m n.v. ↑ [7]), kjer gremo nar­avnost (Odcep, ki zavije ostro desno, pelje h kmetiji Zalubnikar in na Lubnik.). Nadaljujemo skozi gozd in na čistino pri domačiji Dolinšek. Malo naprej je preval (870 m n. v.) in oster desni ovinek, kjer je na levi lovska opazovalnica.

▼Od tod gremo ponovno v gozd in se naslednji slab kilometer vozimo v položnem spustu. Po ravnem se peljemo do razcepa (830 m n. v. → [8]) na sedlu, kjer je majhna jasa. Tu zavijemo desno in navzdol, v smeri kažipota za Javorje in Stari vrh (Odcep, ki gre levo in navzdol, pelje h kmetiji Plešavnik in v Sopotnico.). V položnem spustu se peljemo mimo pricepa (800 m n. v. ↑ [9]) gozdne ceste, ki je 500 m dlje na desni (To je cesta iz Rantovš.). Nadaljujemo po dveh serpentinah do križišča več cest na Predolah (698 m n. v. → [10]).

▲Na izravnavi gremo po desni cesti (Leva odcepa peljeta v smeri kažipota za Gabrško goro, tisti, ki ni označen, pa v Delnice.). 500 m naprej je še eno križišče (700 m n. v. →[11]), kjerzavijemo desno in se vzpnemo v strm klanec (do V 4; leva cesta pelje v smeri kažipota za Javorje.). Peljemo se do stika (730 m n. v. ↑ [12]) z asfaltno cesto iz Mlak. Nadaljujemo naravnost po makadamskem, srednje strmem klancu nad vasjo. Zapeljemo se v gozd, potem pa kmalu spet pridemo na čistino in kratko izravnavo pri vikendu. Sledi klanec, ki nas pripelje do spodnje postaje vlečnice. Od tod se vzpenjamo do stika z asfaltno cesto na križišču v vasi Zapreval (860 m n. v. ← [13]). Tu zavijemo levo, v smeri kažipota za Poljane in Javorje (Odcep, ki gre desno, pelje v smeri kažipota za Škofjo Loko.). V strmem vzponu (V 4) kolesarimo mimo številnih odcepov k turističnim kmetijam, vse do sedla Preval (924 m n. v. →→ [14]). Tu zavijemo ostro desno in nadaljujemo vzpon po ozki asfaltni cesti, ki nas pripelje na križišče (970 m n.v. ↑ [15]; ga ni na kartah!). Kolovoz, ki gre desno, pelje čez smučišča, levi pa čez travnik. Prava smer je strm, gruščnat kolovoz, ki gre naravnost. Po njem v razmeroma kratkem, a zelo strmem in zahtevnem vzponu (V 5) prikolesarimo do Koče na Starem vrhu (1032 m n. v. ↓ [16]).

▼Spust na že prevoženo križišče na Prevalu (924 m n. v. → [14]) poteka po smeri vzpona. Tu zavi­jemo desno in navzdol po asfaltni cesti. Peljemo se mimo teniškega igrišča in naprej skozi Četeno Ravan (895 m n. v.) do odcepa (840 m n. v. ↑ [17]). Tu gremo naravnost in navzdol (Asfaltna cesta, ki gre desno in navzgor, pelje v vas Podvrh.) v Murave.

▲Na križišču v vasi (760 m n. v. → [18]) zavijemo desno in navzgor, v smeri kažipota za Žetino in Blegoš (Odcep, ki gre levo in navzdol, pelje v Poljane.). V sprva zelo položnem, potem pa nekoliko bolj strmem vzponu se pripeljemo na izravnavo in sedlo (868 mn.v.↑ [19]). Tu je stičišče petih cest. Gremo naravnost in navzdol po asfalti cesti (Asfaltni odcep, ki zavije ostro desno in navzgor, pelje v vas Brinje; leva dva makadamska odcepa sta za Malenski Vrh.).

▼ Kratko se spustimo po cesti do razcepa (830 m n. v. → [20]), kjer gremo desno (Levi odcep pelje v Dolenjo Žetino.).

▲Po strmem klancu prikolesarimo v vas Zgornja Žetina (940 mn.v.↑ [21]). Tu je asfalta konec. Nadaljujemo po ozkem in slabem makadamu. Od tod naprej je vzpon zahteven do zelo zahteven (V 4 – V 5). S travnate čistine se zapeljemo v gozd in naprej na izravnavo (1070 m n. v.). Sledi kratek strm klanec, po katerem pridemo na sedlo Črni kal (1103 m n. v. ← [22]), kjer je stičišče štirih cest. Zavije­mo levo, v smeri kažipota za Blegoš (Cesta, ki gre naravnost, pelje navzdol v Selško dolino; tista, ki zavije ostro desno, gre v Rovte v Selški dolini; cesta, ki malo naprej zavije levo in navzdol, pa pelje v Hotavlje.). Nekaj metrov naprej od omenjenega križišča zavijemo ostro desno in navzgor (Slaba cesta, ki gre naravnost, je slepa.). V razmeroma strmem vzponu se pripeljemo do položnega dela na severnih pobočjih Blegoša. Nadaljujemo precej neenakomeren vzpon, po kratkih, strmih odstavkih z vmesnimi izravnavami. Vozimo se ves čas po gozdu in prečno čez pobočja. Sledi klanec, ki nas pripel­je na sedlo pod hribom Špehovše, kjer je izravnava in parkirišče (1320 m n. v. ←← [23]). Tu zavijemo ostro levo in nadaljujemo do razcepa (1345 m n. v. ← [24]). Zapeljemo se levo in do zapornice. Zleze-mo čeznjo in v dolgem, zelo zahtevnem vzponu (V 5 – V 6) prikolesarimo do Koče Škofjeloškega odre­da (1391 m n. v. ↓ [25]) pod Blegošem (Na vrh gremo lahko le peš 20 min.). Tu prespimo. 2. dan

▼Spust od koče do sedla in parkirišča (1320 mn.v.↑ [23]) poteka po smeri vzpona. Od tod nadalju­jemo naravnost v gozd in naprej po markiranem kolovozu, ki pelje po severnih pobočjih hriba Špe­hovše. Večinoma se spuščamo, vmes pa je tudi nekaj kratkih odsekov, kjer moramo navzgor. To je zahteven spust z nekaj zelo zahtevnimi mesti (S 4 z mesti S 5), ki ves čas poteka v smeri markacij. Po zadnjem, strmem klancu se spustimo na sedlo (1223 m n.v.↑[26]) pod hribom Smoletovše. Tu pridemo na gozdno cesto in gremo po njej rahlo v levo in navzdol (Odcep, ki zavije desno, pelje pod hrib Kovk). V položnem spustu kolesarimo mimo odcepa (1205 m n.v. ↑ [23]) za kmetijo Sluga, ki … (manjka !!!)