This page as PDFPDF.

III+

Partizanski vrh

40

**

Področje: Posavsko hribovje
Območje: na komaj opazen vrh severozahodno od Trbovelj, potem pa po samotnih kolovozih in cestah po vzhodnih pobočjih nazaj v dolino
Izhodišce: Trbovlje (293 m n.v.)
Karte: Atlas Slovenije 111; Posavsko hribovje 1:100 000
Dolžina (km): 25
Višinska razlika (m): 827
Čas vožnje: 3:00
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: do konca asfalta nad Čebinami V 2 in V 3; naprej do cerkvice Sv. Marije V 3; s Partizanskega vrha po kolovozu pod Javor V 5; od makadamske ceste po kolovozu na sedlo nad Knezdolom V 5 - V 6
Zahtevnost spusta: z Javorja do kmetije Cestnik S 4 z odseki S 5; po kratkem kolovozu pri Lazah S 5; drugo S 2 do S 3
Zahtevnost skupaj: III+
Značilnosti: to je tura, ki je v drugem delu tehnično, predvsem pa orientacijsko kar zahtevna; na srečo morebitne napake pri orientaciji niso posebej usodne, ker je dovolj drugih cest in poti, po katerih se lahko spustimo v dolino.
Najnižja točka:278 m n.v.
Najvišja točka:1078 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Trbovelj (293 m n. v. → [1]) gremo v smeri kažipota za Čebine, Klek in Dom pod Javorjem. Vse do gostilne na Kleku se vzpenjamo po asfaltni cesti, ki pelje po enakomernih, srednje strmih klancih. Tu je križišče (480 mn.v.↑ [2]), kjer se držimo naravnost in naprej po asfaltni cesti (Odcep maka­damske ceste, ki zavije desno, vodi v Rovte in Planinsko vas.). Nadaljujemo skozi Zg. Klek in mimo odcepa (480 mn.v.↑ [3]) za Sp. Klek, ki gre levo. Najprej se peljemo po ravnem, potem pa za hip v rahlem spustu. Nadaljujemo položen vzpon. Vmes je nekaj ravnih delov, ki nas vodijo okoli hriba Ka­leč in naprej do domačije Pečnik (540 mn.v.↑ [4]). Tu zavijemo v bolj strm vzpon, po katerem pride­mo do odcepa (620 mn.v.↑ [5]) pri naselju Partizanski vrh. Kolesarimo naprej po asfaltu (Odcep, ki zavije ostro desno, gre h kmetiji Drnovšek, hkrati pa je to tudi možna varianta na Partizanski vrh in k Sv. Mariji.). V precej strmem vzponu pridemo do križišča (750 m n. v. →→ [6]), kjer zavijemo ostro desno (Asfaltna cesta, ki gre naravnost, pelje na Čebine.). Nadaljujemo bolj položen vzpon do konca asfalta. S čistine se zapeljemo v gozd. V zelo neenakomernem vzponu se vozimo po makadamski gozdni cesti, ki gre po kratkih, strmih klancih. Kolesarimo mimo odcepa (835 m n. v. ↑ [7]) za kmetijo Drnovšek. 500 m naprej je še en odcep (850 m n. v. ↑ [8]) k Domu pod Javorjem. Nadaljujemo do križišča (900 m n. v. →→ [9]) z gozdno cesto Vrhe – Partizanski vrh. Tu zavijemo ostro desno in se v razmeroma strmem vzponu (V 3 – V 4) pripeljemo do vikendov. Po kratkem, a zelo strmem klančku (V 4 – V 5) pridemo iz gozda na piano. Sledi bolj položen odsek, po katerem dosežemo gostilno in cer­kvico Sv. Marije (980 m n. v. ↓ [10]). Od tod gremo 300 m nazaj po ravnem in na začetku prvega dol­gega levega ovinka (975 m n. v. → [11]) zavijemo desno na že od daleč viden kolovoz. Po njem se zelo strmo vzpnemo poševno po južnih pobočjih hriba Javor (V 5). Pridemo v gozd in na izravnavo, kjer je najvišja točka (1070 mn.v.↑ [12]).

▼Od tod se peljemo v položnem spustu po ponavadi blatnem kolovozu do roba gozda, odkoder gremo navzdol po slabo vidnem kolovozu, ki drži čez travnike na severnem pobočju hriba. Kmalu smo spet v gozdu. Tu je kolovoz popolnoma zaraščen. Obidemo ga levo po najboljših prehodih (Nekaj de­set metrov moramo peš.). Malo naprej se vrnemo na kolovoz, ki se zdaj zoži v pešpot (Na kartah je vrisan kot kolovoz!). Po njej se pripeljemo do stičišča s pešpotjo, ki se nam priključi z desne. Nadalju­jemo v spustu, ki nas privede iz gozda na travnik in do zgornje postaje vlečnice (1010 mn.v.↑ [13]). Tu se pot izgubi v travi. V položnem spustu se peljemo po levem robu travnikov, vse do začetka strmega in kamnitega kolovoza. Po njem se vozimo v smeri proti levi in pridemo do kmetije Cestnik (900 m n. v. ↑ [14]). Nadaljujemo naravnost in naprej na makadamsko cesto ter do križišča (875 m n. v. →→ [15]). Tu zavijemo ostro desno (Odcep, ki gre naravnost, pelje v vas Vrhe.) in rahlo navzdol, mimo spod­nje postaje vlečnice, kije na desni, in naprej do razcepa (840 m n. v. →[16]).

▲Takoj za njim zavijemo desno v gozd in nadaljujemo po slabem, razritem kolovozu. Sprva se po­ložno vzpenjamo, potem pa postaja vse bolj strmo. Srednji del vzpona je zaradi velikega naklona in razrite podlage izjemno zahteven (V 5 – V 6). Proti vrhu postane klanec spet bolj položen. Na sedlu (890 m n. v. ↑ [17]) je stičišče treh kolovozov.

▼Sledimo srednjemu, to je tistemu, ki gre naravnost in strmo navzdol, v smeri J. Počasi postaja podlaga vse boljša. Ves čas se peljemo naravnost in navzdol, vse do konca gozda. Pridemo na piano in nadaljujemo mimo kmetije do stičišča (795 m n. v. →[18]) s slabo gozdno cesto Knezdol – Jelenca. Tu zavijemo desno in se vozimo do naslednje kmetije, ki je 500 m naprej. Gremo čez dvorišče in na­prej po kolovozu (Na kartah je vrisana makadamska cesta, v resnici pa gre za travnat kolovoz.). V spustu kolesarimo v Knezdol in do kmetije Petek (640 m n. v. →[19]).

▲Tu zavijemo desno, za hip po asfaltu naravnost, potem pa po klancu navzgor do naslednje kme­tije (Odcep, ki gre levo, je krožna cesta skozi Knezdol, odcep, ki zavije levo in navzdol, pa vodi v Gabr-sko.). Peljemo se desno od hleva in naprej na začetek kolovoza. V položnem vzponu prikolesarimo na travnati greben. Tu se kolovoz razcepi.

▼Sledimo levemu kraku, ki vodi navzdol (Desni se konča na travniku.). Po njem se peljemo v po­ložnem spustu, ki vodi do kmetije in ovinka (610 mn.v.↑ [20]) na cesti Rovte – Planinska vas. Nada­ljujemo naravnost in navzdol do križišča (560 m n. v. → [21]). Tu zavijemo desno (Levi odcep gre v Rovte.).

▲Po kratkem vzponu prikolesarimo do odcepa za Planinsko vas, ki gre desno.

▼Tu (580 m n. v. ←[22]) zavijemo levo in navzdol proti Lazam. Na prvem izrazitem desnem ovinku (540 m n. v. ← [23]) gremo s ceste levo na slab in kamnit kolovoz. Po njem se spustimo do kmetije (S 5). Malo naprej se kolovoz razcepi. Sledimo levemu kraku. Po njem se pripeljemo do naslednje hiše (420 m n. v. ← [24]), kjer je začetek dobre ceste. V strmem spustu (S 3) prikolesarimo do začetka as­falta v naselju in se po njem peljemo na izhodišče – v središče Trbovelj.

KOMENTAR

Tura, ki ima kljub majhni nadmorski višini, večinoma asfaltnih cestah in dokaj naseljeni pokrajini vendarle svoj čar. Razgled na zelene griče in majhne zaselke, ki so kot gobe posejani po pobočjih, je včasih prav romantičen. Pokrajina, ki je brez ostrih oblik, značilnih za visokogorje, je prijetna in prav nič dolgočasna. Da pa ne bi postali preveč malanholični in morda celo zadremali, je poskrbljeno v drugem, v tehničnem smislu bolj zahtevnem delu našega izleta.

SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV

Celje, Završnik Vinko, Ljubljanska 16, tel. 063 482 031

Žalec, Liljana Novak, Ivanke Uranjek 6, tel. 063 712 250