This page as PDFPDF.

IV-

Bohor

46

**

Področje: Posavsko hribovje
Območje: iz Senovega na vrh V. Javornika, potem pa v spustu po temenu hribovja v dolino
Izhodišce: Senovo (220 m n.v.)
Karte: Krško 1:50 000; Atlas Slovenije 134; Posavsko hribovje 1:100 000
Dolžina (km): 31
Višinska razlika (m): 943
Čas vožnje: 3:30
Nošenje kolesa: nekaj metrov na začetku spusta z vrha V. Javornika
Zahtevnost vzpona: V 3 z odseki V 3 - V 4; zadnjih 40 višinskih metrov do vrha V. Ja¬vornika V 5 z mesti V 6
Zahtevnost spusta: z vrha do ceste pri vasi Klanec S 3 z odseki S 4; naprej S 2 - S 3
Zahtevnost skupaj: IV-
Značilnosti: tura, ki je od Koče na Bohorju naprej dokaj zahtevna, predvsem zaradi močvirnega terena, na katerem so tudi v suhem vremenu kolovozi blatni in razriti (Odsve¬tujem odhod takoj po dežju, zaradi prahu na cestah pa tudi ob koncu tedna.).
Najnižja točka:219 m n.v.
Najvišja točka:1022 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Senovega (220 mn.v.↑ [1]) se peljemo po asfaltni cesti proti Dovškemu. Vzelo položnem vzpo­nu pridemo do križišča (310 mn.v.↑ [2]) in konca asfalta pri okrepčevalnici (Levi odcep, ki zavije v hrib, gre v Puste Ložice.j. Gremo naravnost naprej po makadamski cesti, ki drži ob Dovškem potoku. Po dobrem kilometru vožnje postane cesta bolj strma. V zelo enakomernem vzponu se pripeljemo do odcepa (560 m n.v. ↑ [3]), kjer gremo naravnost po bolj zvoženi makadamski cesti (Desni odcep, ki pelje v breg, drži h kmetiji Grabenski.) in naprej do naslednjega križišča (590 m n.v. ↑ [4]). Spet se držimo naravnost (Levi odcep, ki gre v klanec, pelje h kmečkemu turizmu.) in prikolesarimo do še enega križišča (640 m n. v. ← [5]). Tu zavijemo levo (Desni odcep pelje v smeri kažipota za Jevšo, ki je v Atlasu imenovana Jelše.). Slab kilometer naprej gremo na križišču (730 m n.v. ↑ [6]) naravnost (Desni odcep vodi pod hrib Oslica.). Nadaljujemo do konca gozda, kjer pridemo pri vasi Plešivec na odprt teren. Na križišču (800 m n.v. ↑ [7]), kjer leva cesta zavije v vas, se peljemo naravnost in po srednje strmem klancu na izravnavo, kjer je Koča na Bohorju (898 mn.v.↑ [8]). Naprej kolesarimo po nekoliko slabši gozdni cesti, ki vse do odcepa kolovoza (920 m n. v. ← [9]) pod V. Koprivnikom večinoma poteka po ravnem. Tu zavijemo levo na markiran kolovoz, v smeri proti V. Javorniku. Naprej se vozimo po kolovozu, ki gre po ravnem, potem pa se prične vedno bolj strmo vzpenjati. Kmalu se razcepi na enakovredna kraka. Odločimo se za tistega, ki zavije desno (Markacije sicer kažejo v smeri levega odcepa, a malo naprej se le-ta združi s tem, po katerem kolesarimo mi.). Nadaljujemo do trav­nate čistine in vrha V. Javornika (1023 m n.v. ↑ [10]). Zadnji del kolovoza je izjemno strm, podlaga pa zelo slaba (V 5 z mesti V 6, odsek je prevozen le ob suhi podlagi.).

▼Spust z vrha pričnemo na travniku, po katerem se peljemo po stezici, ki gre v smeri Z. Malo pred koncem jase (1020 m n. v. ← [11]) zavijemo levo v gozd in po izjemno strmi, markirani poti, nadaljuje­mo navzdol po pobočju. Začetek poti je še prevozen, potem pa postane prestrmo, zato moramo ne­kaj metrov peš. Nižje se peljemo po poti do stika (960 m n. v. →[12]) s kolovozom, ki se nam priključi z leve (Tako markirana pot kot kolovoz nista vrisana v Atlasu!) in zavijemo po njem desno. V zmernem spustu kolesarimo v smeri markacij do konca kolovoza, kjer pridemo na jaso in na stičišče (910 m n. v. → [13]) z makadamsko cesto, ki drži na vrh Grmada. Tu zavijemo desno.

▲V rahlem vzponu nadaljujemo po cesti v smeri slabo vidnih markacij proti SZ. Po nekaj sto me­trih zavijemo na križišču (930 m n.v. ↑ [14]) naravnost na markiran, zelo slab kolovoz. Po njem se pe­ljemo naprej čez večjo jaso, potem pa pridemo ponovno v gozd.

▼V rahlem spustu nadaljujemo do razcepa kolovoza. Pozor, tu gremo naravnost, po slabo zvože-nem kraku, v smeri težko opazne markacije, ki je malo naprej v grmovju (Levi, boljši kolovoz, zavije ostro levo in vodi navzdol h kmetiji Kranjc). Od tod kolesarimo ves čas po vse boljšem kolovozu, ki vodi po grebenu in gre deloma po gozdu, deloma pa čez travnate čistine, vse do konca hrbta (800 m n.v. ↑ [15]). V nadaljevanju zavijemo bolj v levo. Kmalu se kolovoz prevesi strmo navzdol. Spust na tem odseku je S 3 in S 4. Na koncu gozda, kjer je jasa in prve hiše (725 m n. v. → [16]), zavijemo v smeri markacij desno. Nadaljujemo po ravnem, blatnem kolovozu, po katerem se pripeljemo do stičišča (720 m n. v. ← [17]) z gozdno cesto Klanec – Planinski dom. Tu zavijemo levo (Desna cesta se vzpne do planinskega doma.) in se spustimo na sedlo ter v vas Klanec (680 m n. v. ← [18]). Zavijemo levo in nadaljujemo v položen spust po asfaltni cesti, ki drži Mrzlo planino. Na prvem križišču (660 m n. v. ← [19]) v vasi gremo levo (Desna makadamska cesta pelje v Stranje.).

▲V srednje strmem vzponu (V 3 – V 4) po precej slabi makadamski cesti kolesarimo v Zalog (740 m n. v. →[20]).

▼V vasi zavijemo na križišču desno in se kratko rahlo spustimo (Levi odcep vodi na V. Javornik.). ▲Sledi nekaj vzponov, po katerih se pripeljemo na preval pri kmetiji Kolman (750 mn.v.↑ [21]). ▼Od tod nadaljujemo zmerno strm spust v vas Puste Ložice (560 m n. v. ← [22]), kjer na križišču zavijemo levo (Desni odcep pelje k domačiji Vrtec). ▲Nadaljujemo navzgor po kratkem klancu.

▼Od tod gremo navzdol do začetka asfalta (460 mn.v.↑ [23]) pri vasi Jablance. V strmem in hi­trem spustu zdrvimo po asfaltnih serpentinah v dolino Dovškega potoka, kjer pridemo pri okrepčeval­nici na stičišče z že znano in prevoženo cesto Senovo – Bohor (310 m n. v. → [2]). Zavijemo desno in se po smeri vzpona vrnemo na izhodišče – v Senovo.

KOMENTAR

Kot mnogo drugih podobnih vzponov na gosto poraščene hribe, je tudi ta v začetku razmeroma eno­ličen in dolgočasen. Precej bolj zanimiv in razgleden pa je spust, ki ga nekoliko kazijo zaradi močvirne podlage na žalost večno blatni kolovozi.

SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV

Brežice, Maraton, Šentlenart, tel. 0608 65102

Krško, Simonič, Krških žrtev 60, tel. 0608 31420

  One Response to “Bohor”

  1. Cesta iz Senovega do koče na Bohorju je sedaj (november 2010) v celoti asfaltirana.