This page as PDFPDF.

VI-

Čez Pohorje (tridnevna)

37

****

Področje: Pohorje z okoliškimi hribovji
Območje: prečenje celotnega masiva, ki se razteza od Maribora do Dravograda
Izhodišce: Zgornja Polskava (294 m n.v.)
Karte: Pohorje 1: 50 000; Atlas Slovenije 67, 66, 65,64,38,37
Dolžina (km): 88
Višinska razlika (m): 2700
Čas vožnje: 1. dan: izZg. Polskave do Ruške koče 2 h 30 min; 2. dan: od Ruške koče do Grmovškove-ga doma 5 h 30 min
Nošenje kolesa: mestoma pri vzponu na sedlo Komisija; 5 min pri vzponu na območje Lovrenških jezer; 10 min čez močvirje na obrobju Lovrenških jezer; 15 min pri vzponu z Ribniškega sedla na Ribniški vrh (od n. v. 1360 m do 1420 m); 5 min pri spustu na Slovenj-graško sedlo; 5 min pri vzponu na kočo pod Kremžarjevim vrhom
Zahtevnost vzpona: do Ruške koče V 3 z odseki V 3 - V 4; po poti na območju Treh žebljev mestoma V 5; pri vzponu na pobočja Brvnega vrha V 5 - V 6; pri vzponu na sedlo Komisija V 5 in V 6; na močvirnati planoti pri Lovrenških jezerih V 5 - V 6 (po ravnem!); z Ribniškega sedla na Ribniški vrh V 6; pri vzponu na Črni vrh in Otiše odseki V 5; od Gr-movškovega doma na vrh Velike Kope V 5 - V 6; na vrh male Kope V 5; po poti do koče na Kremžarjevem vrhu na dveh odsekih V 5 in V 6; klanec pri domačiji Kljuk V 4 - V 5; drugo večinoma V3-V4
Zahtevnost spusta: z Žigartovega vrha do ceste do S 4; s Peršetovega vrha do ceste S 5 z nekaj mesti S 6; z Bajgotovega vrha do ceste S 5 z mesti S 6; z Lovrenških jezer do Črne Mlake S 4 z odseki S 5; s Črne Mlake do Ribniškega sedla S 5; z Ribniškega vrha do ceste S 4; s Črnega vrha na sedlo pod Otišami S 4; od Partizanskega doma na Kaštivsko sedlo S 4, zadnji klanec S 5; z Ertarjevega vrha do zaraščene ceste S 5; od tod na Slovenj-graško sedlo S 6 (Velja za dele poti, ki so prevozni.); Od Koče pod Kremžarjevim vrhom na Dobnikovo sedlo S 5; po Šišernikovi poti v Dravograd S 5 z mesti S 6 (izpostavljeno!)
Zahtevnost skupaj: VI-
Značilnosti: trdo, garaško, a nepozabno trodnevno prečenje celotnega Pohorja; tura, ki nam bo zaradi posebne lepote okoliške narave (vegetacija na teh kameninah je drugačna kot v drugih predelih Slovenije) ostala za vedno v spominu; zahteva odlično fizično pripravljenost; spust po Šišernikovi poti je prava posebnost, a je hkrati zaradi izpostavljenosti lahko tudi nevaren (odhod le v suhem vremenu!).
Najnižja točka:297 m n.v.
Najvišja točka:1547 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [gdb] [GPX] [kml] [lmx] [plt] [quo] [wpt] [Google maps]

OPIS

l.dan

▲V središču Zgornje Polskave (294 m n. v. ← [1]) zavijemo v smeri kažipota za Kočno – Loko. Pelje­mo se po ozki asfaltni cesti ob potoku Polskava. Prečkamo mostiček in na križišču (300 m n. v. → [2]) zavijemo desno (Leva cesta gre v Šmartno na Pohorju). Nadaljujemo položen vzpon po levem bregu Polskave. Vozimo se mimo odcepov za Lokmirce (350 m n. v.) in Loko pri Framu (380 mn.v.↑ [3]), ki zavijeta desno. Pri prehodu čez mostiček, kakih 800 m naprej od odcepa za Loko, je asfalta konec. Nadaljujemo vzpon po srednje strmi makadamski cesti. Kolesarimo po soteski Polskave, ves čas kakih 20 m nad potokom. Peljemo se mimo odcepa (500 m n. v.), ki zavije levo k domačiji Pade-nik in prečkamo Polskavo. Nadaljujemo po levem bregu mimo peskokopa. Sledi nekoliko bolj strm vzpon, ki nas pripelje na čistino in do odcepa (580 mn.v.↑ [4]), ki gre desno v smeri oznake za do­mačiji Donik in Rotari. 500 m naprej je odcep (610 m n. v.), ki zavije desno k domačiji Janžič, 200 m dlje pa še en odcep (625 mn.v.) za domačijo Repnik. Tudi ta gre desno. V srednje strmem vzponu se pripeljemo do križišča (635 m n. v. ←← [5]). Tu zavijemo ostro levo, na desni breg M. Polskave (Ce­sta, ki drži naravnost in se vzpenja, pelje na Lobanškov Kogel.). Nadaljujemo po bolj položnem tere­nu. Peljemo se mimo odcepa k vikendu na levi in naprej do odcepa (650 m n. v.) k domačiji Pečov­nik, ki zavije desno. 600 m dlje je na desni še en odcep (700 mn.v.↑ [6]), ki vodi h kmetiji Hude.

▼Kmalu pridemo na izravnavo, potem pa deloma v rahlem spustu, deloma po ravnem pri kolesa­rimo do križišča (700 m n. v. → [7]).

▲Zavijemo desno in navzgor, v smeri kažipota za Areh in Frajhajm 2 in 3 (Cesta, ki gre levo in navzdol, pelje v smeri kažipota za Šmartno in Frajhajm 1.). 200 m naprej gremo na razcepu (710 m n. v. ← [8]) levo, v smeri kažipota za Areh (Cesta, ki drži desno, pelje v smeri kažipota za Frajhajm 3.). Nekaj časa se peljemo po ravnem po dolini V. Polskave. Potem se pričnemo srednje strmo vzpenjati in pridemo do odcepa (770 m n. v.) za domačijo Kresnik, ki je na levi. Nadaljujemo enakomeren vzpon do ostrega ovinka (830 m n. v.) in mostička čez Bojtinski potok, potem pa naprej do kmetije Šurc, kije na razgledni čistini. Pri poslopju je križišče (860 m n. v. ← [9]). Zavijemo po slabi cesti levo (Desna cesta pelje levo v Frajhajm 3.). Po nekoliko bolj strmem klancu pridemo do kmetije Puteržnik (940 m n. v.), kjer cesta zavije ostro levo. V srednje strmem vzponu dosežemo križišče (1030 m n. v. ↑ [10]). Peljemo se naravnost (Desna cesta gre k domačiji Romastnik, leva, ki je na kartah vrisana kot kolovoz, pa k domačiji Vranjek.). Sledi kratek in strm vzpon (V 4), po katerem pridemo na križišče treh cest (1075 m n. v. ↑ [11]). Tu gremo naravnost (Leva cesta pelje v Kopišče, desna pa v Frajhajm 3.). Kolesarimo mimo poslopja na levi do ostrega desnega ovinka (1100 m n. v. →→ [12]). Tu gre narav­nost kolovoz, ki je na kartah vrisan kot cesta. Peljemo se naprej in se po dobrih 100 metrih pri­ključimo na cesto (1120 m n. v. →[13]) Bajgot-Areh. Zavijemo desno in v zmernem vzponu prikole-sarimo na asfaltno cesto (1200 mn.v.↑ [14]) Hoče – Areh. Nadaljujemo do parkirišča pri Šport hote­lu Areh, od tod pa levo k Ruški koči (1246 m. n. v. ↓ [15]). Tu prenočimo.

2. dan

▲Naslednji dan se peljemo mimo hotela do konca parkirišča in po slabi makadamski cesti narav­nost. Na veliki jasi (1265 m n. v.←[16]), kakih 800 m naprej od parkirišča, zavijemo levo na kolovoz, ki gre pod Žigartovim vrhom. Po njem pelje markirana pot št. 1. Na kartah je ta kolovoz vrisan kotne-markiran (Pozor! – Od tod naprej se bomo ves čas vozili v smeri markacij, večinoma prav po markirani poti št. 1! Velja splošno pravilo: če opazimo, da markacij ni več, se vrnemo do zadnje, ki smo jo videli in od tod poiščemo naslednjo! Vsako drugačno eksperimentiranje nas lahko privede v težave.). Na­daljujemo po omenjenem kolovozu, ki gre po ravnem. Po nekaj sto metrih vožnje na razcepu zavijemo v smeri markacij desno in v klanec. Sledi kratek vzpon.

▼Nato se pričnemo spuščati. Z desne se nam priključi markirana pot z oznako R, ki se spušča z Žigartovega vrha. V lepem, srednje strmem spustu (mestoma do S 4) se pripeljemo na cesto (1231 m n. v. ↑ [17]). Na drugi strani poiščemo nadaljevanje markiranega kolovoza. Sprva se še spuščamo skozi gozd.

▲Potem zavijemo proti desni in se kratko vzpnemo pod Peršetov vrh.

▼Nadaljujemo navzdol po zahtevnem kamnitem kolovozu. Pri spustu seje bolje držati njegovega roba, kjer pa nas ovirajo drevesa, korenine in posamezne skale (S 5 z mesti S 6). Po razmeroma dol­gem spustu pridemo na cesto (1105 m n. v. →[18]). Na desni strani poiščemo ozko markirano stezi­co, ki nas pripelje do naslednje ceste (Tu ugotovimo, da omenjena prva cesta, ki je zgolj bližnjica do druge, na kartah ni vrisana.). Prečkamo cesto (1105 mn.v.↑ [19]) in nadaljujemo po slabši gozdni cesti, ki se začne z zapornico.

▲V položnem vzponu se peljemo do konca ceste (1120 mn.v.↑ [20]). Sledi kratek, a izjemno strm markiran kolovoz, ki pa je za vožnjo preveč razrit, zato moramo nekaj metrov peš.

▼Nadaljevanje je lažje in kmalu se začnemo spuščati po ozkem, globoko vrezanem markiranem kolovozu. Tudi tu je bolje, da se držimo bregov, ki pa so mestoma zelo strmi (spust S 5 z mesti S 6). Zadnji del do stika s cesto (1070 m n. v. → [21]) poteka po zelo kamnitem kolovozu. Tu zavijemo de­sno in se po nekaj metrih znajdemo na križišču (1065 m n. v. ←[22]). Zavijemo levo in rahlo navzdol (Desna cesta pelje v smeri kažipota za Areh, tista po kateri smo prišli, pa na Roglo.). V položnem spu­stu pripeljemo do mostu čez potok. Tu se desno odcepi markirana pot k Šumiku, levo pa P. P. 5 na Osankarico in k Štuhcovemu domu. Nadaljujemo po cesti do ostrega desnega ovinka.

▲Tu se prične srednje strm vzpon. Peljemo se mimo odcepa markirane peš poti na Klopni vrh (Tu je bolje, da gremo naokoli po cesti.). Kmalu dosežemo križišče (1070 m n. v. ← [23]). Zavijemo po levi cesti (Tista, ki gre naravnost, pelje v Hlebovo.) in nadaljujemo zmeren vzpon do Gozdarskega doma.

Tu je še eno križišče (1100 m n. v. ←← [24]), na katerem zavijemo ostro levo, v smeri oznake za Pesek (Cesta, ki gre desno, pelje v smeri oznake za Kočo na Klopnem vrhu.). Nadaljujemo mimo odcepa (1100 m n. v. ↑ [25]) za Klopni vrh, ki zavije desno. Kolesarimo večinoma po ravnem.

▼ Kratko se položno spustimo v Bajgot in gremo naprej ob potoku Majland. Peljemo se mimo od­cepa (1090 m n. v. ↑ [26]) ceste, ki zavije levo v smeri oznake za Osankarico (Na kartah je vrisana kot markiran kolovoz.).

▲Od tod pričnemo dolg in nekoliko bolj strm vzpon, ki nas privede na veliko jaso (1215 mn.v.↑ [27]) pri krmišču v Radovni. Tu se levo odcepi slaba gozdna cesta. Nadaljujemo po bolj zvoženi, ki gre proti desni. Za ovinkom se pričnemo vzpenjati v pobočja pod Miznim vrhom. Prečkamo izrazit hudour­niški graben in malo naprej zavijemo s ceste (1250 m n. v. ←[28]) levo na markirano pot na Pesek.

▼V kratkem, položnem spustu pripeljemo do potočka, ki ga prečkamo. Nadaljujemo čez travnik in po poti do stičišča z markirano potjo Osankarica – Šumik – Pesek.

▲Zavijemo desno in sprva kolesarimo po travnati poti, potem pa se vzpnemo v zelo strm klanec priTreh Žebljih (V5).

▼Sledi zmeren spust do stika (1280 m n. v. → [29]) s cesto pri Kladju. Zavijemo desno (Leva smer pelje h Koči pri Mrzlem studencu.) in nekaj časa kolesarimo po cesti. Nato lahko vožnjo popestrimo z nekaj bližnjicami po markiranih kolovozih, ki se vedno priključijo nazaj na cesto. Na ostrem levem ovinku (1300 m n. v. → [30]) pod Brvnim vrhom zavijemo s ceste desno na markiran kolovoz. Na začetku nas čaka močvirnatteren.

▲Po zelo zahtevnem klancu pridemo na Brvni vrh (V 5 – V 6).

▼Nadaljujemo z lažjim spustom do ceste in križišča (1260 mn.v.↑ [31]. Markirana pot je na kar­tah vrisana preveč desno, saj pridemo točno na križišče.) pri Zgornji Brvi. Tu gremo naravnost (Desna cesta pelje v smeri oznake za Kočo na Klopnem vrhu, leva smer pa nazaj v Lukanjo.).

▲V srednje strmem vzponu se peljemo mimo odcepa ceste za Plešič na desni in odcepa za Črno Mlako na levi. Nadaljujemo do Koče na Pesku (1386 mn.v.↑ [32]), kjer se z leve pricepi asfaltna ce­sta z Rogle.

▼Gremo naravnost in naslednji slab kilometer do Mašin Žage in umetnega jezerca (1338 m n. v. ← [33]) pri žičnicah prevozimo v položnem spustu. Zavijemo s ceste levo in se peljemo po desnem ro­bu ob jezeru do lesenega mostička.

▲Prečkamo mostiček in nadaljujemo po markiranem kolovozu v smeri oznake za Ribniško kočo. Zaradi velike strmine in razrite podlage je vzpon izjemno zahteven (V 6). Ves čas gremo po kolovozu (Markirana pot ga večkrat seka ali obide, a se pod sedlom z njim ponovno združi.), ki je ves čas enako strm in težaven (Mestoma moramo peš.). Na sedlu Komisija (1446 m n. v. → [34]) srečamo markira­no pešpot P. P. 1, ki gre z Rogle na Ribniško kočo. Nadaljujemo lahko po dveh variantah. Vzhodna markirana pot št.1 je zahtevnejša in po dežju na obrobju Lovrenških jezer skoraj neprehodna (močvir­je). Takrat moramo nujno uporabiti zahodno varianto, do katere pridemo tako, da gremo levo in malo nazaj, v smeri proti Rogli.

▼V suhem vremenu lahko zavijemo desno in se po lepem kolovozu ves čas rahlo spuščamo, vse do grape in drugega potoka (1440 m n. v. ↑ [35]).

▲Takoj za njim gremo naravnost in navzgor po kamniti, markirani poti (Pozor, tu lahko zaidemo tako, da se peljemo desno in naprej po kolovozu, ki ni več markiran!). Sledi 5min nošenja kolesa, po­tem pa se lahko spet vozimo (V 5). Počasi se breg izravna, a vožnja ostane zelo zahtevna, saj je teren tudi v suhem močvirnat in se nam ves čas ugreza (V 5). Vmes moramo kar nekaj prepešačiti (skupaj kakih 15 min), saj so nekateri predeli preveč blatni. Iščemo najbolj suhe prehode in se držimo levo. Po markirani poti pridemo do stičišča (1510 m n. v. ↑ [36]) z zahodno varianto markirane poti z Rogle.

▼Nadaljujemo deloma po ravnem, deloma položno navzdol. Zaradi kamnitega in mestoma za­močvirjenega terena je nadaljevanje še vedno zelo zahtevno (S 5). Kmalu pridemo na odprt, travnat teren pri Črni Mlaki. Od tod nadaljujemo v lepem spustu po markirani poti. Na n. v. 1436 m se začne gozd in težaven, kamnit kolovoz. Sprva se držimo bolj levo in se spuščamo po strmem gozdu ob robu kolovoza. Nižje smo se prisiljeni peljati po kamnitem kolovozu (spust S 5). Tik nad Ribniškim sedlom

(1300 m n. v. → [37])  moramo desno v gozd, saj se kolovoz spremeni v razrito in globoko vrezano hu­dourniško strugo.

▲S sedla se peljemo najprej po ravnem skozi gozd. Potem se prične izjemno strm in zahteven vzpon, ki ga zaradi dolžine ne bomo mogli prekolesariti v celoti in brez počitkov (Realno nam bo uspe­lo pripeljati nekje do n. v. 1360 m, naprej pa vsak po svojih zmožnostih, večinoma bomo morali peš.), čeprav je tehnično prevozen ves odsek do Ribniškega vrha. Na jasi na n. v. 1420 m lahko kolesarjenje nadaljujemo. Vzpon, ki sledi, je nekoliko lažji, a še vedno V 5 – V 6. Od tod se lahko z nekaj volje in moči brez prekinitve pripeljemo na Ribniški vrh (1537 mn.v.↑ [38]), kjer je velik spomenik padlim v 2. svetovni vojni.

▼Nadaljujemo strm spust (S 4) po kolovozu, ki nas pripelje do ceste (1480 mn.v.↑ [39]). V sre­dnje strmem vzponu prikolesarimo do Ribniške koče (1507 m n. v. ← [40]).Tu lahko prenočimo.

3. dan

▲Od koče gremo levo, v smeri oznake za Grmovškov dom. Nadaljujemo zelo strm vzpon po markirani poti ob vlečnici (V 5). Sledi travnato sedlo na Malem Črnem vrhu (1533 mn.v.↑ [41]).

▼Nadaljujemo v položnem spustu po markiranem kolovozu, ki nas privede na izravnavo.

▲Sledita kratek in dolg vzpon, ki sta zelo strma (V 5) in nas pripeljeta na Črni vrh (1535 mn.v.↑ [42]).

▼Za kratko izravnavo se peljemo v strmem spustu po travnatem kolovozu (S 4). Po njem pridemo na sedlo (1400 m n. v. ↑[43]). pod Otišami.

▲Nadaljujemo po kratkem, zelo strmem klancu navzgor na Otiše.

▼V položnem spustu pridemo do Grmovškovega doma na Velikem sedlu ali Pungartu (1371 m n. v. ↑ [44]).

▲Od Doma se po markiranem kolovozu, ki pelje v smeri oznake za Kočo pod Kremžarjevim vrhom, povzpnemo na vrh Velike Kope (1542 m n. v. ↑[45]). Kolovoz gre ob stebrih vlečnice. Vzpon po njem je dolg in zelo zahteven (V 5 – V 6). Vmes je nekaj kratkih in nekoliko bolj položnih mest, kjer si lahko malo oddahnemo. Tisti, ki so preveč utrujeni za vzpon prav na vrh Velike Kope, ga lahko obidejo po markirani poti, ki se odcepi levo.

▼Z vrha se po kolovozu spustimo (S 4 z mesti S 5) na hrbet (1490 m n. v.), ki pelje na Malo Kopo (1524 mn.v.↑ [46]).

▲Nanjo se povzpnemo čez kratek klanec (V 5). Tudi ta vrh lahko preutrujeni obidejo po markirani poti, ki se odcepi levo.

▼Z vrha Male Kope se po markiranem kolovozu, ki pelje ob žičnici, spustimo vse do roba planote, kjer se prične makadamska cesta. Ta v začetku zavije levo in po nekaj metrih pripelje do Partizanske­ga doma (1443 m n. v. →→ [47]).Tu zavijemo ostro desno na markirano pot, v smeri oznake za Kočo pod Kremžarjevim vrhom. Nadaljujemo tehnično kar zahteven spust (mestoma S 5) po markirani po­ti. Na začetku poseke in smučišča zavijejo markacije levo v graben. Tu raje sledimo shojeni nemarki-rani stezi, ki gre navzdol ob robu smučišča (Originalna markirana pot je namreč zaraščena.). Kmalu smo spet na stari markirani poti (mestoma S 6), ki zavije v gozd. Ta odsek je bolj prijeten. Na koncu se strmo spustimo na Kaštivsko sedlo (1189 m n. v. ↑ [48]). Od tod nadaljujemo po markiranem kolo­vozu, v smeri oznake za Kočo pod Kremžarjevim vrhom. Sprva se peljemo po ravnem, potem pa se spustimo do zaraščene ceste (1150 m n. v. ↑ [49]), ki jo prečkamo. Nadaljujemo 5 min peš navzdol po strmi, kamniti in drsljivi markirani poti (Ta odsekje neprevozen.). Zadnji del spusta na Slovenjgraško sedlo (1001 m n. v. ↑ [50]) lahko spet prepeljemo (S 5). Opisani začetni, najbolj strm odsek poti, kjer je treba peš, lahko obidemo tako, da namesto po markirani poti zavijemo desno po omenjeni za­raščeni cesti, potem pa poiščemo odcep, ki zavije levo in se nižje, v bolj položnem predelu, priključi markirani poti. Sam te variante nisem utegnil raziskati, sem pa na priključku te obvoznice opazil sle­dove motorja enduro, ki je moral priti čez ta obhod.

▲S Slovenjgraškega sedla nadaljujemo po makadamski cesti v smeri markacij. Po ravnem se pe­ljemo do križišča pri Mačkovem križu (1000 m n. v. ← [51]).Tu zavije ostro desno cesta, kije ni na kar­tah, in pelje v krogu okoli Mačkovega vrha. Na križišču gremo levo in naprej po cesti (markirana pot drži naravnost in v strm breg, ki pelje na Kremžarjevvrh).

▼Kolesarimo rahlo navzdol do desnega ovinka pri domačiji Kremžar (980 m n. v. → [52]).

▲Tu zavijemo s ceste desno na markiran kolovoz. Sprva se položno vzpenjamo skozi lep gozd, po­tem pa je kolovoza konec. Nato se pot silovito vzpne (vzpon V 6, dokler sploh gre). Čez najstrmejši del moramo 5 min peš. Sledi kratka izravnava in še en strm klanec (V 5). Za njim se markirana pot odce­pi od kolovoza in zavije prečno čez pobočje. V kratkem, a tehnično zelo zahtevnem vzponu (V 5 – V 6) pridemo na rob gozda. Tu moramo 10 m peš, ker je prestrmo. Zlezemo na jaso in se znajdemo na markirani poti, ki pelje levo in navzdol, v smeri oznake za Šmartno. Mi zavijemo desno. Po nekaj me­trih se pripeljemo na markirano pot (1095 m n. v.), ki gre proti koči. Zavijemo po njej levo in kolesari­mo do Koče na Kremžarjevem vrhu (1102 m n. v. → [53]).

▼Od koče se spustimo desno po markirani poti, v smeri oznake Slovenj Gradec – položna pot. Po njej gremo do razcepa poti, ki je malo nižje. Tu nadaljujemo naravnost, v smeri oznake za Dravograd (Levi odcep je markirana pot v Slovenj Gradec). Kolesarimo do stika z makadamsko cesto (1015 m n. v.; ta v Atlasu ni vrisana!), ki jo prečkamo. Vozimo se naprej po markirani poti (Lahko pa gremo tu­di po cesti, saj se le-ta nižje združi s potjo.). Pripeljemo se na Dobnikovo sedlo (892 mn.v.↑ [54]). Spust od koče do sem je S 5. Nadaljujemo po cesti, ki gre okoli Durnikovega vrha do odcepa (855 m n. v. → [55]). Ta zavije levo in navzgor, v smeri oznake za lovsko kočo. Tu gremo desno in naprej do križišča pri kapelici (820 m n. v. ←[56]).Nadaljujemo po levi cesti, kije markirana. Na blagem levem ovinku, nekaj metrov naprej, zavijemo s ceste (815 m n. v. → [57]) desno na slab kolovoz, ki ves čas sledi markacijam (Lahko gremo tudi naokoli po cesti, ki v Atlasu ni vrisana; pri domačiji Pečolar se namreč cesta in kolovoz združita.). Najprej se peljemo po ravnem, potem pa položno navzdol do Pečolarja (770 mn.v.↑ [58]), kjer pridemo na cesto (V Atlasu je vrisana kot kolovoz.). Mimo kmetije Kavdek(710 m n. v. → [59]) nadaljujemo do desnega ovinka (720 m n. v. ← [60]), kjer zavijemo s ce­ste levo na markiran kolovoz

(Lahko gremo tudi po cesti mimo Škorjanca in naprej na sedlo.). V položnem spustu pripeljemo na travnik. Naprej gremo po kolovozu, ki zavije rahlo v desno in se spusti na travnati hrbet (660 m n. v.) pod kmetijo Škratek.

▲Po zmernem klancu se povzpnemo do kmetije (680 m n. v. ← [61]). Zlezemo čez leso in nadalju­jemo levo po makadamski cesti.

▼V položnem spustu (Pozor, čez cesto je napeljan slabo viden električen pastir!) se pripeljemo na sedlo (635 mn.v.↑ [62]), kjer je kapelica. Tu se križa več cest. Skrajno leva se spušča v Lakuže, desna pa vTrbonje. Nadaljujemo nekaj metrov naravnost, potem pa zavijemo levo, v smeri marakacij (Cesta, ki gre naravnost, pelje v dolino potoka Reka.).

▲V srednje strmem vzponu prikolesarimo do odcepa (690 m n. v. → [63]), kjer gre markirana pot desno. Tu zavijemo s ceste v smeri markacij (cesta pelje k Sv. Ani.) in se po kratkem, a zelo strmem klančku (V 5) vzpnemo na preval kakih 20 m višje.

▼Sledi srednje strm spust (S 4) po kolovozu, ki nas pripelje na makadamsko cesto (640 m n. v.

▲V dolgem, srednje strmem vzponu (V 3 – V 4) kolesarimo na sedlo (735 m n. v. ←[65]) in do ka­pelice pod Potoškim vrhom.

▼Nadaljujemo položen spust, ki nas privede do odcepa (660 m n. v. →[66]).

▲Tu zavijemo desno na slabo cesto, ki se prične strmo vzpenjati (V 4 – V 5). Po njej prikolesarimo do domačije Kljuk (720 m n. v.), kjer je izravnava.

▼V zmernem spustu se pripeljemo pod daljnovode na Cvitrškem sedlu, kjer je križišče (677 m n. v. ↑ [67]) več cest.

▲Nadaljujemo naravnost in navzgor, po drugi cesti levo (Cesta, ki gre ostro levo, pelje v Doboro-vo; cesta levo, ki je na kartah vrisana kot kolovoz, vodi k domačiji Cofet; desna cesta drži vTrbonje; cesta, ki gre še naprej naravnost in navzgor, pa pelje k Sv. Danijelu.). Nekaj časa ni markacij, potem pa se spet pojavijo. V srednje strmem vzponu se pripeljemo do domačije Oslovnik (755 m n. v. ← [68]), kjer zavijemo s ceste levo.

▼Nadaljujemo po markiranem kolovozu (Pravi je srednji; levi, ki gre navzdol in desni, ki se vzpe­nja na greben, sta napačna.). V glavnem se peljemo rahlo po ravnem ali navzdol. Sledi kratek klanček navzgor, potem pa zapeljemo v gozd. Ves čas se držimo naravnost, v smeri markacij. Počasi se začnemo spuščati po kolovozu, ki teče po grabnu (S 4 z mesti S 5). Vmes moramo nekaj metrov peš, saj nova potobjde graben na mestu, kjer je preveč podrtih dreves. Nadaljujemo po ozki markira­ni stezici (To je t. i. Šišernikova pot.), ki se začne v položnih serpentinah izjemno strmo spuščati po mestoma izpostavljenem pobočju. Markirana steza je speljana po pobočju, kjer ne bi mogli niti pomi­sliti na vožnjo, prav neverjetno položno, zato je ves čas prevozna. Na ovinkih ni prostora za zavoj, zato moramo tam sestopiti in kolo obrniti. Obvezno moramo spustiti sedež. Najbolj se obnese “speed-

way” – tehnika, še posebej ob prehodu čez korenine. V spodnjem delu se peljemo čez prepadno gra­po. Za njo pridemo na razgledno skalo. Sledi ponovno prečenje po stezi v levo, potem pa se kmalu pripeljemo na razrit kolovoz. Po njem v zahtevnem spustu prikolesarimo v Dravograd (360 m n. v. [69]). Od tod gremo nazaj na izhodišče z vlakom (Dravograd – Maribor).

Če smo utrujeni ali vreme ni primerno, se lahko spustu po Šišernikovi poti izognemo tako, da na na koncu travnikov in začetku gozda namesto po markiranem kolovozu zavijemo po nemarkiranem kraku, ki gre levo in navzdol na cesto pri domačiji Cofet. Od tod se potem spustimo po makadamu v dolino in Dravograd.

KOMENTAR

Prečenje Pohorja je dolga in kompleksna tura, na kateri srečamo vse, kar lahko narava nudi gorske­mu kolesarju. Večinoma je speljana po markirani poti, ki pa je taka zgolj na kartah. Ponavadi je to ko­lovoz, včasih tudi nova gozdna cesta. Zelo malo odsekov na tem prečenju je prava pešpot.

Pohorje je pogorje, ki ima zaradi magmatsko metamorfnih kamenin nekoliko drugačno, kolesarju bolj prijazno zunanjo podobo od večine drugih podobnih masivov. Voda, ki ostaja na površju, omo­goča bujno vegatacijo. Zato je manj golih kamnitih površin in je vožnja lažja.

Najlepši, pa tudi najzahtevnejši del prečenja, je med Roglo in Ribniško kočo. Na turi ne manjka izjemno težkih vzponov in spustov, ki zahtevajo ustrezno fizično in tehnično pripravljenost, sicer bo treba večji del prepešačiti.

Opisano prečenje je zagotovo eno od najlepših in najatraktivnejših vtem vodniku. Čisto za konec pa sem prihranil še spust po Šišernikovi poti, ki je še posebna redkost in bo za nekatere poslastica, za druge pa prava mora.

SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV

Maribor, Orient shop, Staneta Severja 9, Nova Vas, tel. 062 301 662

Maribor, Servis Rampre, Radvanjska 117, tel. 062 309 395

Maribor, Kolarič Rado, Gregorčičeva 33, tel. 062 29 000

Slovenj Gradec, Gorko, Legenska 19, tel. 0602 43 44

Prevalje, Šprikla, Perzonali 3, tel. 0602 32 858

Komentar okrog GPS sledi:

GPX prispeval senior007[afna]gmail.com, s pripombo:
od koče na Pesku sem šel še do Rogle (hotelov) in potem spust po smučišču (32-33)
Med 36 in 37 nikakor nisem našel poti ki je predlagana – ubral sem pač malce drugačno.
Vključil sem detour do Ribniškega jezerca (pri 38) – kratko in sladko.
Med 47 in 48 me je zaneslo malce bolj desno od predvidene pešpoti – bolj po travniku. Verjetno je originalna potka lepša, a gre le za nekaj 100 m.
Pri Žiratniku (66) sem zgrešil desni odcep navkreber (je tako lepo letelo 🙂 in se spustil v dolino – tako originalne SK poti od 66 naprej nisem opravil.

GPX prispeval senior007[afna]gmail.com, s pripombo: od koče na Pesku sem šel še do Rogle (hotelov) in potem spust po smučišču (32-33)
Med 36 in 37 nikakor nisem našel poti ki je predlagana – ubral sem pač malce drugačno.
Vključil sem detour do Ribniškega jezerca (pri 38) – kratko in sladko.
Med 47 in 48 me je zaneslo malce bolj desno od predvidene pešpoti – bolj po travniku. Verjetno je originalna potka lepša, a gre le za nekaj 100 m.
Pri Žiratniku (66) sem zgrešil desni odcep navkreber (je tako lepo letelo 🙂 in se spustil v dolino – tako originalne SK poti od 66 naprej nisem opravil.