This page as PDFPDF.

II+

Mija

72

*

Področje: Notranjska in primorska
Območje: iz Kobarida na hrib, ki se samoten in pozabljen vzpenja nad reko Nadižo
Izhodišce: Kobarid (234 m n.v.)
Karte: Julijske Alpe, zahodni del 1: 50 000; Posočje 1: 50 000; Atlas Slovenije 99. 77, 76, 98
Dolžina (km): 44
Višinska razlika (m): 870
Čas vožnje: 4:30
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: V 3; kratki odseki V 4
Zahtevnost spusta: S2
Zahtevnost skupaj: II+
Značilnosti: ena od najlažjih tur v vodniku; če ne bi bilo na poti nekaj lepih razgledov na pobočja Stola in Breginjski kot, bi bila to ena bolj dolgočasnih tur, ki poleg tega tudi nima vrha in pravega zaključka.
Najnižja točka:234 m n.v.
Najvišja točka:981 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Kobarida (234 m n. v. ← [1]) kolesarimo po ravni asfaltni cesti v smeri mejnega prehoda Robič. Za gostilno Franko (240 m n. v. → [2]) zavijemo desno, v smeri kažipota za Breginj (To lahko storimo na tem odcepu ali pa 1km naprej na drugem, za Podbelo). Peljemo se skozi Staro selo do stika (250 m n. v. → [3]) z omenjenim drugim odcepom za Podbelo. Zavijemo desno in nadaljujemo položen ter enakomeren vzpon v vas Potoki (341 m n. v. ↑ [4]). Od tod se še naprej peljemo v dolgem in položnem vzponu do kapelice in table Borjana. Kolesarimo skozi Novo in Zg. Borjano do odcepa (430 m n. v. ← [5]) za Podbelo, kjer zavijemo levo.

▼V položnem spustu se skozi Sp. Borjano odpeljemo v Podbelo (309 mn.v. ↑ [6]). Nadaljujemo naravnost in gremo skozi kraj do odcepa (300 m n. v. → [7]). Zavijemo desno, po asfaltni cesti (Levi odcep pelje k vodi.) in čez most čez Belo. Prečkamo še most čez Nadižo (290 m n. v. ↑ [8]) in se pel­jemo do konca asfalta.

▲Nadaljujemo po makadamski cesti po kratkih, srednje strmih vzponih in vmesnih izravnavah. Včasih se tudi kratko položno spustimo. Ves čas se peljemo navzgor ob reki. Tik pred odcepom za Napoleonov most moramo po precej strmem klancu (V 4). Nadaljujemo do odcepa (390 m n. v. ←← [9]), kjer zavijemo ostro levo (Cesta, ki gre naravnost, pelje v smeri kažipota za Robidišče.). Naslednja dva kilometra kolesarimo v enakomernem, srednje strmem vzponu. Zapeljemo se po prvi serpentini na področju, ki se imenuje V Kotu. Še naprej kolesarimo v zmernem vzponu. Po drugi sepentini pridemo na planino Zg. Mija (800 mn.v. ↑ [10]; kolovoz, ki zavije levo, gre mimo planine in se slepo konča). Po dobri gozdni cesti se peljemo do naslednjega izrazitega levega ovinka na tretji serpentini (820 m n. v. ←← [11]). Tu je odcep, ki zavije desno in se slepo konča. Nadaljujemo po ravnem, po vse slabši cesti, do naslednjega razcepa (840 m n. v. → [12]), kjer zavijemo desno v zmeren klanec (Levi odcep, ki gre navzdol, pelje na planino Sp. Mija.). Po kamniti, ozki in mestoma zaraščeni, slabo vzdrževani gozdni cesti, ki je bolj podobna kolovozu, se zmerno strmo vzpenjamo do izrazitega desnega ovinka. Tu je čistina in lovska preža. 300 m naprej je razcep. Za nadaljevanje imamo na voljo dve možnosti: Prva možnost

▲Na razcepu (915 m n. v. →→ [13]) zavijemo ostro desno in nadaljujemo zmeren vzpon po močno zaraščenem kolovozu do njegovega konca (960 mn.v.↓ [14]); na kartah je sicer cesta narisana še naprej, do n.v.1070 m n. v., vendar je v resnici tako zaraščena, da po njej še peš ne moremo več!) Druga možnost

▲Namesto ostro desno gremo na omenjenem križišču (915 mn.v. ↑ [13]) naravnost. Po približno 1km vzpona po nekdanji vojaški cesti, ki je tudi precej zaraščena, dosežemo majhno obračališče (940 m n. v. ↓ [14] a), kjer je tik pred grebenom in prepadnimi pobočji konec drugega kraka ceste na Mijo.

▼Spust v Podbelo kot tudi nadaljnja potna izhodišče-v Kobarid, poteka posmeh vzpona. Izlet si lahko popestrimo s povratkom čez vasico Logje in kraj Breginj.

KOMENTAR

Vzpon na Mijo bi lahko bil izredno lepa tura, če ne bi bil celoten hrib nad sotesko slikovite Nadiže tako nesrečno poraščen s sicer pritlikavim drevjem. Tako večinoma ostanemo prikrajšani za daljše obču­dovanje nasproti ležečega Stola in čudovitih vasic breginjskega kota. Mija ostaja divji in samoten hrib, poln divjadi in z dandanes redko značilnostjo – brez poti na vrh.

KOLESARSKI SERVIS

Tolmin, Roto Šport, Brunov drevored 11, tel. 065 81692

  One Response to “Mija”

  1. Ta tura sploh ni tako tužna, kot je menil Peternu. Torej po prehodu na italijansko stran (sedlo) se spustimo do italijanske koče, kjer se stikajo tri poti: ena pripelje z vrha Mije, drugi dve pa gor iz Pradola. Obe navzdol v Pradol je mogoče peljati, lepša oziroma čudovita je tista proti severo/zahodu, ki se konča spodaj na Napoleonovem mostu (100 višincev pred Pradolom je “go peš”. Tehnično zahtevnejša pelje na jugo/zahod – tudi v Pradol in konča v italjanski Stupici, prva vas za bivšim prehdom Robič proti Čedadu. Obe sta markirani in lahko sledljivi.