III- | Tromeja | 1 |
** |
Področje: | Karavanke |
Območje: | iz Rateč na smučišče in vrh Peč, kjer je tromeja med Slovenijo, Italijo in Avstrijo, potem pa po avstrijski strani navzdol na mejni prehod Korensko sedlo |
Izhodišce: | Rateče (870 m n.v.) |
Karte: | Julijske Alpe, vzhodni del 1:50 000; Julijske Alpe, zahodni del 1:50 000; Atlas Slovenije 52,26,27,53 |
Dolžina (km): | 19 |
Višinska razlika (m): | 660 |
Čas vožnje: | 2:45 |
Nošenje kolesa: | 0 |
Zahtevnost vzpona: | V4 - V5 |
Zahtevnost spusta: | S3 |
Zahtevnost skupaj: | III- |
Značilnosti: | razmeroma kratka, a slikovita tura z lepim razgledom na naše, italijanske in avstrijske gorske vršace; planinski mejni prehod na tromeji (potni list, osebna izkaznica), prehod samo podnevi! |
Najnižja točka: | 0 m n.v. |
Najvišja točka: | 1506 m n.v. |
Višinski diagram: | |
Navigcija: | [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps] |
OPIS
▲Iz Rateč (870 m n. v. ↑ [1] ) se peljemo v smeri mejnega prehoda Rateče. Na makadamskem odcepu (865 m n. v. → [2]), ki je na koncu vasi, zavijemo desno na gozdno cesto in po njej v položen klanec. Kolesarimo mimo vikendov, v smeri proti državni meji, do izrazitega desnega ovinka. Od tod nadaljujemo po zmerno strmi cesti, ki prečka pašnike, potem pa pripelje na začetek gozda. Tu se klanec ustrmi (V 4). Na izravnavi se pripeljemo na križišče (1020 m n. v. ← [3]). Nadaljujemo po bolj izraziti in zvoženi cesti, ki gre levo (desni odcep vodi k potoku Trebiža). Kolesarimo mimo planine in ob robu pašnikov, potem pa spet pridemo v gozd. Od tod naprej pelje cesta dober kilometer tik ob državni meji z Italijo, potem pa kmalu za razpadajočim stanom na levi ostro zavije desno, proti V. Od tod nadaljujemo po zmernem klancu, ki gre ob robu travnika in naprej v gozd, vse do razcepa (1280 m n. v. ← [4]). Tu zavijemo levo v bolj strm klanec (Položnejši desni odcep pelje na Poljane pod Korenskim sedlom.) in po zmerno strmih serpentinah (V 3 – V 4) ↑ prikolesarimo do naslednjega križišča (1420 m n. v. ↑ [5]), kjer gremo naravnost. Vozimo se čez nekaj ovinkov do zadnjega, kratkega in strmega klanca (V 4), ki nas pripelje do oddajnika in spomenika na Peči (1510 m n. v. → [6]). Zapeljemo se rahlo v desno in čez dovoljeni planinski mejni prehod na avstrijsko stran.
▼Nadaljujemo desno in navzdol po strmem kolovozu, ki pelje ob vlečnici (S 3 – S 4). Pripeljemo se do Koče na tromeji (Dreilendereckhütte. 1423 m n. v. ↑ [7]).
▲Od tod nadaljujemo v kratek in zelo strm kolovoz (V 5), ki vodi do stanov in zgornje postaje se-dežnice na Sovški planini (1458 m n. v. → [8]). S planine nadaljujemo desno po pešpoti, ki gre kratko navzgor na travnato sedelce, v smeri JZ.
▼S sedelca pričnemo spust, ki pelje po markirani poti. Ta gre najprej položno navzdol do vlečnice na Petelinjek.
▲Sledi poševen vzpon čez travnik do začetka gozda, kjer je izravnava in pastirska lesa, ki jo moramo preplezati.
▼Od tod nadaljujemo še nekaj deset metrov po markirani poti, potem pa pridemo na gozdno cesto (1400 m n. v. → [9]). Zavijemo po njej desno in se peljemo precej strmo navzdol do križišča (1380 m n. v. ↑ [10]), kjer se nam z desne priključi gozdna cesta, ki prihaja od državne meje. Gremo naravnost in naprej po cesti (Ne sledimo več markacijam, ki zavijejo desno na pešpot in v gozd.). Pričnemo strm spust (S 2 – S 3) po dobri makadamski cesti, ki se v serpentinah spusti do zaklenjene zapornice na koncu zadnjega klanca. Od tod kolesarimo še nekaj metrov po ravnem do parkiriščnega platoja na avstrijski strani mejnega prehoda Korensko sedlo (1073 m n. v. → [11]). Skozi mejno kontrolo se zapeljemo na slovensko stran in se v hitrem spustu (Pozor – avtomobili!) zapodimo po glavni asfaltni cesti v Podkoren (850 m n. v. →[12]). Od tod kolesarimo nekaj kilometrov nazaj na izhodišče – v Rateče.
KOMENTAR_
Zanimiva, manj zahtevna tura, ki nas vodi po geografsko zanimivem območju meja treh sosednjih držav. Vršni greben z lepim razgledom je zaradi možnosti pristopa z žičnico na avstrijski strani zelo obiskan tudi poleti, gozdni cesti iz Rateč na tromejo in od tod na Korensko sedlo pa sta zaenkrat še dokaj samotni (Prva je neobljudena še iz časov, ko se je bilo zaradi JLA takih mejnih področij bolje izogniti, druga pa zato, ker je stalno zaprta, morda celo zasebna.) in zato toliko bolj privlačni. Čeprav je tura razmeroma kratka in orientacijsko ne preveč zahtevna, svetujem odhod le v lepem vremenu, z vsemi potrebnimi osebnimi dokumenti, predvsem pa pravočasno, da boste izlet končali podnevi (planinski mejni prehod!).
Možna, a nekoliko zahtevnejša je tudi izvedba ture v obratni smeri (V celoti krajši, a zato strmejši vzponi.).
KOLESARSKI SERVIS
Kranjska Gora, Šport Bernik, Borovška 88a, tel. 064 881470