This page as PDFPDF.

IV+;

V-;

V

Dobrča

11

**

Področje: Karavanke
Območje: na kopast gozdnat hrib, ki se vzpenja nad Begunjami na Gorenjskem inTržičem
Izhodišce: Bistrica pri Tržiču, križišče Deteljica (530 m n.v.)
Karte: Karavanke, osrednji del 1: 50 000; Gorenjska 1: 50 000; Atlas Slovenije 83,82, 56, 57; Stol in Begunjščica 1:25 000
Dolžina (km): 25
Višinska razlika (m): 1043
Čas vožnje: 3:00
Nošenje kolesa: mestoma na poti od Koče na Dobrči na Lešansko planino
Zahtevnost vzpona: do odcepa ceste na Dobrčo pri Zadnji vasi V 2; po cesti na Dobrčo V 4 z odseki V 5; zadnji klanec nad zapornico V 5 - V 6
Zahtevnost spusta: do Breške planine S 4 z odseki S 5; od tod do Brezij S 2 z mesti S 3; različica po markirani poti z Bistriške planine v Tržič S 5 z mesti S 6
Zahtevnost skupaj: zahtevna tura, IV+; če izvedemo vzpon in spust z Brezij, zelo zah¬tevna tura, V-; kombinacija vzpona z Brezij in spusta po markirani poti z Bistriške planine v Tržič zelo zahtevna tura, V
Značilnosti: priporočam vzpon po zahodni cesti in spust na Brezje; najbolj zagnani in na-trenirani lovci na zahtevne strmine pa se lahko lotijo ture z vzponom z Brezij pri Tržiču in spustom po markirani poti v Tržič
Najnižja točka:522 m n.v.
Najvišja točka:1499 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲S križišča Deteljica (530 mn.v.↑ [1]) v Bistrici pri Tržiču kolesarimo v zmernem vzponu po asfaltni cesti do Brezij pri Tržiču (680 mn.v.↑ [2]).

▼Nadaljujemo zelo položen spust mimo odcepov za vasi Visoče in Leše, ki sta na levi strani. Od odcepa (628 m n. v. ↑ [3]) za vas Paloviče se peljemo v blagem spustu po cesti v smeri Begunj še pri­bližno 250 m. Nato zavijemo ostro desno (600 m n. v. → [4]) na makadamsko cesto, ki pelje na Dobrčo.

▲ Nadaljujemo naprej po cesti. Po dveh kratkih, potem pa dveh zelo dolgih in monotonih serpen­tinah se povzpnemo do križišča (1000 m. n.v. ← [5]), kjer gremo levo v ovinek (Odcep, ki pelje narav­nost, vodi v Hudi graben.). Do sem je vzpon zmeren (V 3 – V 4). Nekaj 100 metrov za ovinkom nasle­dnje serpentine (1140 m n. v. ↑ [6])je  dremave vožnje konec. Sledi silovit vzpon (V 5). Naslednje ser­pentine so krajše od predhodnih, zato pa precej bolj strme. Ponekod naklon preseže 20 %. Podlaga je zelo slaba, zato je vožnja mestoma zelo zahtevna. Na začetku zadnjega, najbolj hudega klanca, je zapornica. Naprej je razmeroma kratek, a izjemno zahteven vzpon (V 5 – V 6). Sledi izravnava (1450 m n. v. ↑ [7]), kjer je težav konec. Nekaj sto metrov do Podgorske planine (1450 m n. v. →[8])se pe­ljemo po ravnem. S planine zavijemo desno in v zadnji kratek klanec (V 4), ki nas pripelje do Koče na Dobrči. Šele tu se ponudi prva priložnost za res lep razgled. Kdor še ni dovolj utrujen, gre lahko peš na bližnji vrh Dobrče.

▼Spust pričnemo tako, da se od Koče na Dobrči (1478 m n. v. ← [9]) po markirani poti spustimo na Podgorsko planino. Nadaljujemo v smeri Lešanske planine, to je proti V.

▲Sprva se vozimo po dnu Podgorske planine (1450 m n.v.), potem pa gremo levo in po poti prečno navzgor v klanec (Tu je prestrmo, zato moramo kratek odsek do začetka gozda peš.). Zaradi korenin in skal se prvih 100 m po gozdu še ne moremo peljati, potem pa lahko vožnjo po nekaj te­hnično zelo zahtevnih, a v celoti prevoznih odsekih, brez večjih težav nadaljujemo.

▼Zadnji del poti do stanov na Lešanski planini (1465 m. n. v. →[10]) prekolesarimo v položnem spustu (S 4 z mesti S 5). Tu zavijemo desno na strm kolovoz, ki je nov in na kartah ni vrisan. 200 dolžinskih metrov naprej je razcep (1400 m n. v. →[11]). Na njem gremo desno, po položnejšem kra­ku (Levo gre strmejša varianta.). Na prvem naslednjem ovinku zavijemo ostro levo, po bolj izrazitem kolovozu. Sledi ovinek in zelo strm odsek (S 4), ki pripelje na izravnavo. Na koncu ravnega dela je prevoj. Tu se nam z desne priključi markirana pot, ki pride z Lešanske planine. Za prevojem je strm, drsljiv in kamnit odsek, še najbolj podoben vlaki (S 5). Na koncu strmine je razcep (1260 m n. v. ←

[12]), na katerem zavijemo ostro levo (Desni kolovoz pelje na Breško goro.). Po strmih klancih se pri­peljemo do začetka makadamske ceste. Po njej kolesarimo mimo Breške planine (1100 mn.v. ↑ [13]) in naprej na Bistriško planino (1020 mn.v.↑ [14]). Tu imamo za nadaljevanje dve možnosti:

Po cesti na Brezje

Po serpentinah (mesta S 3) se spustimo do začetka asfaltne ceste. Po njej nadaljujemo na Brezje pri Tržiču (678 m n. v. ← [2]), kjer zavijemo levo in se po smeri vzpona vrnemo na izhodišče – na Deteljico.

Po markirani poti in kolovozih v Tržič

Na Bistriški planini (1020 m n. v. ← [14]) zavijemo s ceste levo. Po kolovozu se peljemo čez travnik do dveh vikendov na robu planine. Nadaljujemo po nemarkirani poti (na kartah je označena kot marki­rana), ki pelje ob levi hišici. Preplezamo električnega pastirja in se zapeljemo v gozd. Pot se prične spuščati. V zahtevnem spustu (S 4 z mesti S 5) prikolesarimo na bolj položen teren, kjer je začetek slabega kolovoza (1000 m n. v.). Po njem pridemo na gozdno cesto (880 m n. v. →[14] a). Zavijemo desno in se peljemo do ostrega levega ovinka, kjer je na levi brunarica. Gremo naravnost in naprej po slabem, peščenem kolovozu, ki se začne zelo strmo spuščati (odseki S 5). Po njem pridemo do odce­pa markirane stezice, ki zavije desno v gozd, potem pa se strmo prevesi navzdol. Po zahtevni potki (S 5 z mesti S 6) se spustimo na gozdno cesto (720 m n. v. ↑ [15] a). Nadaljujemo zelo zahteven spust po lepi pešpoti, na kateri so ponekod nizki kamniti pragovi in korenine, a je v celoti prevozna (S 5 z mesti S 6). Pripeljemo se do velike jase in vikenda na desni (Cenova guba, 600 m n. v. ←[16] a). Od tod se vozimo poševno po bolj strmih pobočjih. Ta, zadnji odsek, po katerem pridemo na rob travni­ka, je najlepši del spusta. Pri prvih hišah se začne makadamska cesta. Po njej prikolesarimo na mo-stiček (560 m n. v. ↑ [17] a), ki drži čez asfaltno cesto Tržič – Ljubelj. Od tod kolesarimo navzdol v me­sto (515 m n. v. ↑ [18] a), potem pa se položno vzpnemo na izhodišče – na križišče Deteljica.

KOMENTAR

Vzpon na Dobrčojetakozene kot z druge strani zelo zahteven. Največja težava ni strmina, čeprav tu­di ta ni zanemarljiva, ampak slaba podlaga z gruščem, ki ponekod obupno drsi, tako da porabimo dvakrat več energije kot pri vožnjo po trdni podlagi. Cesta, ki je speljana po zahodnem pobočju, je ze­lo dolgočasna, saj so nekatere serpentine izjemno dolge. Šele zgornji del nam požene kri po žilah, ne zaradi lepote, ampak zaradi mestoma hudo strmih klancev. Razgled pri koči in spust po vzhodnih po­bočjih pa nam povrneta dobro voljo. Sam to turo raje odpeljem tako gor kot dol po vzhodnem po­bočju. Ta varianta vzpona je sicer zahtevnejša, je pa precej manj dolgočasna. Izurjeni kolesarji ne bo­do obžalovali, če se bodo na Bistriški planini odločili za atraktiven spust po markirani poti vTržič.

MTBture.com: Dobrča

KOLESARSKI SERVIS
Tržič, Prestige Jankovec, Kovorska 21, tel. 051-306-600

LOKALEC
Matej Perko, Tel.:031 326987, mail: matej.perko@gmail.com