This page as PDFPDF.

V

Planina Osredek

21

***

Področje: Kamniško-Savinjske alpe
Območje: na planino v hribovju nad Stahovico, potem pa v strmem spustu v dolino Korošice
Izhodišce: Stahovica (450 m n.v.)
Karte: Kamniške in Savinjske Alpe 1: 50 000; Atlas Slovenije 85; Grintovci 1:25 000 (delno)
Dolžina (km): 32
Višinska razlika (m): 940
Čas vožnje: 4:30
Nošenje kolesa: 10 min nad kmetijo Jagodic (v primeru, da izberemo za vzpon markiran kolovoz do Ambroža); mestoma od konca gozdne ceste do planine Osredek; 100 višinskih m (15 min.) s planine Osredek navzgor na greben
Zahtevnost vzpona: do kmetije Jagodic V 3; od tod do Ambroža V 4 z mesti V 5; po cesti nad Ambrožem, ki se slepo konča, V 4 z odsekom V 5
Zahtevnost spusta: od konca gozdne ceste do planine S 5 - S 6; z grebena v dolino Korošice S 5; drugo S2-S3
Zahtevnost skupaj: V
Značilnosti: orientacijsko zelo zahtevna tura, ki pelje tudi po nemarkiranih stezah, kratek del pa celo po brezpotju; primerna je le za kolesarje s planinskim znanjem in izkušnjami.
Najnižja točka:430 m n.v.
Najvišja točka:1314 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Stahovice (450 m n. v. ← [1]) se peljemo po asfaltu proti Bistričici. V zmernem vzponu kolesari­mo do Klemenčevega (600 m n. v. ↑ [2]). Tu se začne strm klanec in makadamska cesta (odsek V 4). Kmalu postane vzpon bolj položen. Nad Sv. Florijanom se pripeljemo do Senožeti (750 mn.v.↑ [3]), kjer pridemo zopet na asfalt. Po približno 1,5 km vožnje prikolesarimo na križišče (715 m n. v. → [4]). Zavijemo desno navzgor na makadam, v smeri oznake za kmetijo Jagodic in Ambrož. Po cesti se pri­peljemo do Jagodica.

Za nadaljevanje vzpona od tod do Ambroža imamo dve možnosti.

▲Prva je, da tik pred kmetijo (820 m n. v. ← [5]) zavijemo levo na markiran kolovoz, ki pelje v smeri oznake za Ambroža. Prvi del moramo peš (10 min), ker je za vožnjo prestrm, potem pa nadalju­jemo po robu pašnika do začetka asfaltne ceste (975 mn.v.↑ [6]).

▼Po njej se spustimo do križišča (950 m n. v. → [7]) s cesto Cerklje – Ambrož.

▲Tu zavijemo desno in se v razmeroma strmem vzponu pripeljemo(zadnji odsek do hiše V 4) do Ambroža (1088 m n. v. ↑[8]).

▲Druga možnost pa je, da se peljemo čez dvorišče kmetije (820 m n. v. ↑ [5]) Jagodic (Pozor, možnost težav z domačini!) in nadaljujemo po slabi gozdni cesti, ki pripelje na rob pašnikov in naprej v gozd (Ta vzpon poteka po smeri spusta z V. Zvoha, tura št. 20, varianta čez Šenturško goro, glej četr­to možnost spusta.). Na prvem križišču (935 m n. v. ← [6] a) zavijemo levo, približno 200 metrov na­prej pri markaciji, ki označuje precej zapuščeno pešpot do Ambroža, pa še enkrat levo. Nadaljujemo v klanec ne po markirani poti, ampak po slabi gozdni cesti (Tu je orientacija precej težavna, v sploš­nem se držimo levo, v smeri SZ.). V zmernem vzponu se peljemo po omenjeni cesti do njenega konca. Nadaljujemo po kolovozu in čez travnato dolino do zajetja. Od tod kolesarimo levo po kolovozu, ki se vzpne v breg in gozd. Peljemo se naprej do roba pašnikov in križišča (1050 mn.v.↑[7] a) treh kolo­vozov. Gremo po tistem, ki vodi naravnost (Levi drži čez pašnike do kmetije Vompergar, desni pa zavi­je ostro desno in se strmo vzpne v breg.) in naprej do križišča s cesto Ambrož – Krvavec, ki je tik nad poslopji (Vzpon od Jagodica do Ambroža je V 4 z mesti V 5.). Na tem križišču (1088 m n. v. → [8]) za­vijemo desno.

Naprej nadaljujemo pri obeh variantah po gozdni cesti naravnost, v smeri proti Domu na Gospin-cu, vse do levega ovinka na prvi izraziti serpentini (1150 mn.v.↑ [9]). Tu gremo naravnost, po slabi in manj zvoženi gozdni cesti. Kmalu se vzpnemo v strm, zelo zahteven klanec s slabo podlago (V 5). Nadaljujemo po cesti do njenega konca na Lešah (1300 mn.v.↑ [10]).

▼Gremo v gozd in poiščemo slabo vidno stezico, ki zavije desno in navzdol po pobočju. Po njej se spustimo 50 višinskih metrov nižje. Od tod prečimo po pobočju levo, vse do opaznega grebena (Na tem odseku je steza zelo slabo vidna.). Gremo okoli grebena do hudourniške grape, kjer je pot odne­sena. Prečimo grapo in sledimo zdaj bolj vidni stezi. V ves čas zelo zahtevnem spustu se pripeljemo na travnato jaso, ki jo prečimo in kolesarimo do stanov na planini Osredek (1110 m n. v. → [11]). Spust od konca gozdne ceste do tod je S 5 – S 6, mestoma moramo peš.

▲Na planini se pričnemo nad prvo kočo ponovno vzpenjati. Od nje gremo desno na markirano pot. Po njej se strmo vzpnemo (peš; prestrmo!). Pozor, kakih 30 višinskih metrov pod grebenom zavi­jemo na odcep steze, ki gre levo. Je slabo opazen, čeprav je označen z markacijo in napisom Krvavec, tako da ga lahko zgrešimo. Po tej stezi nadaljujemo peš na greben in po njem še nekoliko navzgor, dokler se potne prevesi na drugo stran (1220 mn.v.↑ [12]), v dolino Korošice.

▼Z grebena se peljemo po markirani poti, ki se rahlo spušča. Pozor, po približno 300 metrih pri­demo do široke, slabo izražene depresije (1210 m n. v. →[13]) na desni, kjer je teren ponavadi močvi­ren in blaten. Tu zavijemo desno navzdol in nadaljujemo v rahli prečnici v levo, vse do začetka slabo izraženega kolovoza, ki se začne kakih 50 višinskih metrov pod grebenom (Za orientacijo; levo od te­ga kolovoza je malo naprej lovska preža!). Nadaljujemo navzdol po vedno bolj izrazitem, a zelo ka­mnitem kolovozu (S 4 – S 5), ki se nekaj nižje razcepi. Zavijemo po desnem, bolj izrazitem kraku. Po njem se v strmem spustu pripeljemo v hudourniško strugo Korošice. Spust z grebena do sem je S 5, še posebej zahteven je zadnji del klanca nad strugo. Nadaljujemo po markiranem kolovozu. Prikole-sarimo do začetka gozdne ceste (1000 mn.v.↑ [14]), kije mestoma razrita in odnesena (Peljemo se skozi goščo levo od ceste, saj po njej vožnja ni možna). Spustimo se do križišča (950 m n. v. →[15]), kjer zavijemo desno na cesto, ki pelje po severnih pobočjih, nad dolino Korošice (Cesta, ki gre narav­nost, gre po dolini Korošice; lahko se spustimo tudi po njej, saj se na začetku doline združi z opisano varianto.).

▲Najprej se nekaj sto dolžinskih metrov položno vzpenjamo, potem pa slaba 2 km kolesarimo po ravnem.

▼Sledi spust z lepim razgledom. Mestoma imamo zaradi strmih pobočij, ki so levo pod nami, občutek zračnosti. Po nekaj kilometrih zmerno strmega spusta se pripeljemo na cesto (570 m n. v. → [16]), ki gre po dolini Korošice. Tu zavijemo desno. Kolesarimo skozi majhen vintgar in naprej do spodnje postaje gondolske žičnice (540 m n v. → [17]) na Veliko Planino, kjer zavijemo desno in se po asfaltni cesti spustimo nazaj na izhodišče – v Stahovico.

KOMENTAR

Ta tura je ena tistih, na katerih izmenjaje kolesarimo in hodimo, čeprav seveda prvo prevladuje. V drugem delu je zelo samotna in speljana čez eno redkih, od vikendašev neokrnjenih planin, ki jih še lahko najdemo na tem področju. V lepem vremenu, ki je zaradi zahtevne orientacije pogoj za odhod, se naužijemo lepih razgledov. Tura je neprimerna za tiste, ki imajo slabo tehniko ali so brez planinskih izkušenj.

SEZNAM KOLESARSKIH SERVISOV
Kamnik, Proloco trade, Glavni trg 26, tel. 061817 641 Domžale, Lekosport, Ljubljanska 78, tel. 061 715 556 Domžale, Zeleni val, Masljeva 6, tel. 061 714 083