Lepenatka

 

OPIS

▲Iz Gornjega Grada (436 m n. v. ↑ [1]) se peljemo v zelo blagem vzponu po asfaltni cesti do Zlatega Polja (520 m n. v. ↑ [2]). Od tod nadaljujemo bolj strmo po serpentinah in skozi več zaselkov na pre­laz Črnivec (902 m n. v. → [3]). Tik pred gostilno zavijemo desno na dobro gozdno cesto. Nadaljuje­mo vzpon (V 3), po katerem pridemo do prvega izrazitega levega ovinka. Tu je križišče (1010 m n. v. ← ← [4]). Gremo ostro levo in čez ovinek (Slaba gozdna cesta, ki pelje naravnost, je slepa.). V ena­komernem, dokaj strmem vzponu se peljemo po naslednji serpentini do odcepa (1120 mn.v.↑ [5]), kjer gremo naravnost (Odcep, ki zavije ostro levo, vodi na Kališe in Kranjski Rak.). Naprej se peljemo po bolj položnem klancu, ki nas privede na izravnavo (1200 m n. v.).

▼Kmalu se kratko spustimo malo navzdol.

▲Nato se spet vzpnemo mimo zapuščenih staj, ki so na levi in naprej do križišča (1242 mn.v.↑ [6]) pod Kasno planino. Tu gremo naravnost po slabo zvoženi gozdni cesti (Boljši levi odcep vodi navzdol na Kranjski Rak; povezave ceste Kasna planina s cesto, ki s Kranjskega Raka vodi pod Roga­tec, ni, čeprav je vrisana na karti Savinjska dolina kot cesta, na karti Kamniške in Savinjske Alpe pa kot kolovoz; prehoda okoli Kasnega vrha namreč ni, cesta se konča pred strmim Repovim grabnom.).

▼V položnem spustu se pripeljemo na parkirišče pod Kasnim vrhom. Tu je na vseh kartah ceste konec. V resnici peljeta še 200 m ostro levo in navzdol, vendar ji ne sledimo. Na parkirišču (1240 m n. v. ↑ [7]) gremo naravnost in v gozd na markirano pot. Po njej se spustimo vzdolž grebena (Peš, ker je večinoma pot za vožnjo prekamnita.). Vmes je 2 m visoka težavna, a neizpostavljena prečnica, kjer je prenos kolesa zahteven. Nadaljujemo do začetka lepo prevoznega kolovoza malo nad sedlom Kunšperk (1119 mn.v.↑ [8]). Za hip gremo po njem navzdol, potem pa strmo navzgor (Nekaj metrov moramo peš, saj je prestrmo.). Na razmeroma slabo vidnem razcepu (1160 m n. v. ← [9]) kolovoza (En krak gre naravnost in strmo navzgor, drugi, precej zaraščen, pa levo navzdol; markirana potzavije desno strmo navzgor in v gozd.) zavijemo levo navzdol, v smeri ceste Kranjski Rak – Rogatec, ki je ne­kaj deset višinskih metrov pod nami. V dokaj strmem spustu po slabem, od vode razritem kolovozu pridemo na gozdno cesto (1120 m n. v. → [10]) Kranjski Rak – Rogatec, kjer zavijemo desno (Leva smer pelje na Kranjski Rak.).

▲Nadaljujemo srednje strm vzpon. Čez izraziti desni ovinek se peljemo okoli Kunšperskega vrha. Naprej kolesarimo po ravnem do prvega širokega in položnega grabna, v katerega z desnih pobočij strmo pada od hudournikov razrit, izredno strm in neprevozen kolovoz. Od tod gremo naprej po cesti in okoli naslednjega rebra hriba. Za ovinkom postane cesta za vozila neprevozna, ker se je pobočje posulo. Po nekaj sto metrih je ceste konec (Povezave ceste Kranjski Rak -Rogatec – Luče torej ni, čeprav je vrisana na vseh kartah!). Nadaljujemo čez majhen graben na stezico v nasprotnem bregu. Nekaj metrov navzgor moramo peš. Sledi izravnava. Malo naprej se stezica razcepi. Gremo po levem, bolj shojenem kraku (Slabo viden desni vodi v breg in se višje priključi pešpoti na Kal.). Nadaljujemo okoli rebra in se peljemo vodoravno čez strmo pobočje do začetka gozdne ceste Rogatec – Luče. Tu zavijemo pri rdečem smerniku (1200 m n. v. →[11]) brez napisa (Je na drevesu na levi strani ceste.) desno na zelo strmo markirano stezo (Kolo moramo dati na ramo ali nahrbtnik.). Naslednjih 10 min pešačimo po bolj položni stezi, ki nas pripelje do konca gozda. Preplezamo žično ograjo in nadaljuje­mo po desni ali levi strani potoka. Po travnatih pobočjih, kjer se pot izgublja, pridemo na sedlo Kal (1285 m n. v. → [12]). Tu zavijemo desno na od daleč vidno pot na Lepenatko. Čez strm odsek, po ka­terem moramo 5 min peš, pridemo na travnati hrbet. Nadaljujemo izjemno zahteven vzpon (V 6) do napajališča in od tod cik- cak po pobočju na sedlo (1400 m n. v. ↓ [13]), kije desno od viharnika in nekaj deset metrov nižje od vrha Lepenatke. Prav na vrh moramo nekaj minut peš. Na sedlu se začne kolovoz, ki gre navzdol po južnih pobočjih Lepenatke. Spusta nato stran ne priporočam! (Na planini v n. v. 1100 m je namreč ograjen pašnik s hudimi biki, ki ga moramo potem, ko se kolovoz konča, preč­kati; s planine je sicer možen spust v Mačkin kot, če ga seveda uspemo doseči nepoškodovani!) ▼Bolj priporočam vrnitev s sedla po smeri vzpona (S 5). Po strmem odseku tik nad Kalom je vožnja izjemno zahtevna (S 6). Na izravnavi (1285 m n. v. →[12]) nadaljujemo desno od bivaka na Kalu. Za žično ograjo je v gozdu smernik (Desna smer pelje k domačiji Špeh, leva pa po zahtevni poti na Roga­tec). Pozor, ne prekoračite te ograje in ne iščite poti proti Špehu za njo, ker je tam ni! Markirana pot se namreč začne pred žično ograjo, v najnižjem delu jase. Tu prelezemo ogrado in nadaljujemo peš (10 min) navzdol po precej kamniti poti. Vožnjo na tem odseku odsvetujem, saj je možna le mesto­ma, pa še na teh delih je konfiguracija skal na poti in ozkih prehodov med njimi idealna za odlom me­njalnika, gonilk ali zobnikov! S poti pridemo kmalu na vse boljšo cesto. Po njej se spustimo do opuščene kmetije Zg. Špeh (1150 mn.v.↑ [14]). Tu je kažipot (Naravnost kaže v Gornji Grad, levo pa proti Lučam). V resnici gremo v Gornji Grad in na Sv. Lenart po cesti naravnost, čez levi ovinek in še nekaj metrov naprej (1140 m n. v. →[15])., potem pa zavijemo desno na travnat kolovoz, ki se spušča tik pod robom travnatega rebra, po njegovem SV pobočju, ne pa na JZ, kot je to vrisano na kartah. Za­to je možna zamenjava s kolovozom, ki pri smerniku zavije ostro desno, pelje mimo kmetije in na­vzdol. Ta je napačen, še posebej pa nas lahko zavede, ker je na vogalu kmetije obledela markacija! V spustu se peljemo do gozda. Tu se kolovoz prevesi bolj strmo navzdol (S 4). Nadaljujemo skozi lese­no zapornico in naprej po strmih serpentinah do začetka gozdne ceste. Po njej gremo položno navz­dol in skozi leso ter naprej do cerkve Sv. Lenarta (940 mn.v.f [16]).V rahlem spustu se pripeljemo do križišča (930 m n. v. ←← [17]), kjer zavijemo ostro levo (Cesta naravnost pelje na Ugovški vrh.). V ra­zmeroma strmem spustu odkolesarimo mimo kmetije Knebovšek v dolino potoka Kanolščica. Tu pri­demo na asfalt in se po njem zapeljemo do stičišča (440 m n. v. ←[18]) s cesto Gornji Grad – Kamnik. Zavijemo levo in se po slabem kilometru vrnemo na izhodišče – v Gornji Grad.

KOMENTAR

To je dolga in zelo naporna tura. Najtežji deli so na koncu, ko smo kar nekaj energije že porabili. Do­datna težava je zahtevna orientacija. Ker kartam na tem področju ne moremo zaupati, se pozorno držimo tega opisa. Morebitne druge možnosti spustov nas lahko spravijo v težave, saj se pričakovano ponavadi močno razlikuje od tistega, kar obljubljajo zemljevidi.

Drugače pa je to lepa, razgledna tura. Še posebej nas navdušuje področje na vrhu Lepenatke in pod njim. Dodaten čar je samota, saj se planincev tu ravno ne tare.

KOLESARSKI SERVIS

Ljubno ob Savinji, Kolesarski servis Profi, Plač 20, tel. 063 841055

This page as PDFPDF.