This page as PDFPDF.

V+

Planina Sleme

101

****

Področje: Julijske Alpe
Območje: iz Kamnega skozi vasi Vršno in Krn na planino visoko pod Rdečim robom, nato pa v strmem spustu čez Mrzli vrh v Tolmin
Izhodišce: Kamno (most) (189 m n.v.)
Karte: Julijske Alpe, zahodni del 1: 50 000; Posočje 1: 50 000; Atlas Slovenije 100,78; Krnsko pogorje in Kobarid 1:25 000 (delno)
Dolžina (km): 31
Višinska razlika (m): 1268
Čas vožnje: 5:30
Nošenje kolesa: 1 h (200 višinskih metrov od planine Leskovca do planine Sleme)
Zahtevnost vzpona: do Vršnega V 3 - V 4; od Vršnega do planine Kuhinja V 4 - V 5; od planine Kuhinja do planine Leskovca V 5 z nekaj kratkimi odseki V 5 - V 6
Zahtevnost spusta: kolovoz s planine Sleme na planino Pretovč S 4; drugo S 3
Zahtevnost skupaj: V+
Značilnosti: zelo zahtevna, atletska tura v prelepem okolju pod južnimi pobočji Krna; vmes je strm, naporen in orientacijsko zahteven del, kjer moramo peš navzgor, poleg tega pa še čez izpostavljen odsek; obvezen je višinomer, dobra karta, čevlji z nazobčanimi gumijastimi podplati in primerne planinske izkušnje.
Najnižja točka:179 m n.v.
Najvišja točka:1460 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Prečkamo most (189 m n. v. ↑ [1]) čez reko Sočo in se zapeljemo v Kamno. Na križišču v središču vasi (203 m n. v. ← [2]) zavijemo levo, v smeri kažipota za Vršno in Krn. Po 200 metrih zavijemo na naslednjem križišču (205 mn.v.→ [3]) desno in v klanec. V srednje strmem, enakomernem vzponu prikolesarimo do razcepa (380 m n. v. ← [4]). Gremo levo (Odcep, ki zavije desno, pelje v vas Selce.) in nadaljujemo nekoliko bolj strmo do odcepa (580 m n. v. → [5]), kjer zavijemo desno (Leva cesta drži v vas Libušnje.). Peljemo se naprej v Vršno (590 mn.v.↑ [6]), od tod pa nadaljujemo v smeri kažipota za Krn. Naslednjih 4,5 km, z izjemo ravnega srednjega dela, je zelo strmih, še posebej zadnje serpentine pod vasjo Krn (V 4 – V 5). Zaradi asfalta vzpon tehnično ni zahteven. Iz vasi Krn (866 m n. v. ↑ [7]) se peljemo v položnem vzponu do konca asfalta. Na križišču (920 m n. v. → [8]) gremo po gozdni cesti desno (Levi odcep pelje na Hum.) in naprej do vznožja strmega klanca, kjer je spodnje parkirišče. Zavijemo levo, se peljemo mimo odcepa (980 m n. v. ← [9]) na desni in nadalju­jemo v klanec (Desni odcep je kolovoz, ki gre skozi leso in se konča na pašnikih nekaj više.). Po njem prikolesarimo do zgornjega parkirišča pri planini Kuhinja. Na razcepu (1000 m n. v. → [10]) zavijemo desno po ozki, slabi makadamski cesti (Levi odcep vodi skozi leso, čez potok na planino Kuhinja in naprej do planinskega zavetišča.). Na prvem naslednjem razcepu (1040 m n.v. → [11]) zavijemo desno in se vozimo naprej po vse slabši cesti, ki se počasi spreminja v kolovoz (Levi odcep pelje na planino Kasna.). Sledi zelo strm klanec (V 5 – V 6). Nadaljujemo mimo planine Kasna (1049 m n. v.) do nekoliko bolj položnega dela. Zapeljemo se skozi leso (Od tod do planine Leskovca so 4 lese.) in ponovno v zelo strm klanec, ki je malo naprej betoniran. Zadnjih nekaj sto metrov do planine Leskov­ca (1230 m n. v.) se vozimo po položnem terenu. Med stanovi na planini (1230 mn.v.← [12]) zavije­mo levo, na slabo vidno markirano pot. Po njej moramo peš. Sprva ja vzpon položen, potem pa postaja vse bolj strm (Kolo porivamo, pogosto pa ga moramo tudi nositi, saj je pot vse ožja in vedno bolj globoko vsekana, poleg tega pa precej kamnita.). In zdaj pozor, ključno orientacijsko mesto! Ko pot zadnjič zavije v levo, tik pod vrhom odprtega travnatega pobočja, gremo po njej samo še kakih 200 metrov (1400 m n. v. → [13]). Na planinski karti Julijske Alpe, zahodni del je odcep te markirane poti netočno narisan, na nižji nadmorski višini! Na desni poiščemo v bregu sled stare poti (Ta je zelo slabo vidna, na vseh kartah je sicer vrisana kot markirana, a je danes zaradi peščenega odloma in posledične izpostavljenosti delno opuščena.). Nekaj metrov više je ob tej stezi na skali puščica in markacija, malo naprej na kamnu na tleh pa še ena, vendar z glavne poti direktno nista vidni! Po vedno bolj opazni poti pridemo na vrh slemena in do žične ograje. Zlezemo čeznjo in nadaljujemo po sprva spet bolj slabo vidni stezi, potem pa bolj izraziti nekdanji mulatjeri, ki pelje po ravnem. Zadnji odsek pod planino poteka po krhkih in drsljivih skrilavcih. Tu je pot odnesena, zato je ta del tudi peš zelo zahteven, saj je precej izpostavljen (Obvezni so čevlji z nedrsečim, stabilnim podplatom!). Pre­hod s kolesom v roki je resnično akrobatski, primeren le za tiste z izkušnjami s hojo po zahtevnih poteh! Od tod do planine Sleme (1448 m n. v. → [14]) je le še kratek in položen vzpon. Planino preči­mo po grebenu nad stanovi in se spustimo do začetka kolovoza. Od tod lahko vožnjo nadaljujemo. Po kolovozu se povzpnemo na preval (1400 m n. v. ↑ [15]).

▼Spust od tod do lese je položen, potem pa postane strm in kamnit (S 4). Pripeljemo se na sedlo (1124 m n.v. ↑ [16]) pod planino Pretovč. Gremo skozi leso na začetek zelo slabe, kamnite gozdne ceste. Po njej se vozimo v položnem spustu, mimo planine Zagrmuč (1000 m n. v. ↑ [17]), potem pa vedno bolj strmo navzdol. Peljemo se mimo planine Zavrh (820 mn.v.↑ [18]). Cesta, ki se vije nad zelo strmimi pobočji, je mestoma obupno slaba, a kljub temu se tu in tam najde kak avtomobil. Zad­nje, najbolj strme serpentine nad Zatolminom so betonirane. Po njih zdrvimo v Zatolmin. Na trgu med hišami (258 mn.v ↑ [19]) zavijemo desno na makadamsko cesto in po njej odkolesarimo do stika (210 m n. v. → [20]) z asfaltom Tolmin – Kamno. Še enkrat zavijemo desno, se peljemo skozi Dolje (210 m n. v. ↑ [21]) in nadaljujemo po razgibanem svetu nad reko Sočo. Kolesarimo skozi vasi Gabrje (202 m n. v. ↑ [22]), Volarje (180 m n. v. ↑ [23]) in Selišče (215 m n. v. ↑ [24]) do Kamnega.V središču kraja zavijemo na že pri vzponu prevoženem križišču (203 m n. v. ← [2]) levo in se po smeri vzpona pripeljemo na izhodišče – most čez Sočo.

KOMENTAR

Vročina, naporen vzpon, modras pri potoku, občasne osvežitve s hladno vodo tik preden “te kap”, neverjetno lepa okolica, mučno porivanje in nošenje kolesa, ena ura in dodatnih 200 višinskih metrov pri iskanju narobe vrisanega in na nesrečo tudi zapuščenega odcepa, sledovi Soške fronte, odnesena pot, zahvaljene vzmetene vilice, betonska cestna mojstrovina nad Zatolminom, modra in vabeča Soča… Kar malo preveč za en sam kolesarski dan. Kolesarski…!?

KOLESARSKI SERVIS

Tolmin, Roto Šport, Brunov drevored 11, tel. 065 81 692