V | Berebica | 99 |
**** | ||
| Področje: | Julijske Alpe |
| Območje: | po eni od naših najlepših mulatjer visoko v pobočja Trentarskega Pelca |
| Izhodišce: | odcep mulatjere pri velikem podoru pri kmetiji Podskalarv Spodnji Trenti (570 m n.v.) |
| Karte: | Trenta 1: 25 000; Julijske Alpe, zahodni del I: 50 000; Julijske Alpe, vzhodni del 1:50 000; Posočje 1:50 000; Gorenjska 1: 50 000; Atlas Slovenije 78,52 |
| Dolžina (km): | 15 |
| Višinska razlika (m): | 1020 |
| Čas vožnje: | 4:00 |
| Nošenje kolesa: | nekaj metrov tik pod lovsko kočo |
| Zahtevnost vzpona: | V 5 (vseh 1000 višinskih metrov); kratek odsek tik pod lovsko kočo V 6 |
| Zahtevnost spusta: | S 3 - S 4 |
| Zahtevnost skupaj: | V |
| Značilnosti: | nepozabna gorskokolesarska poslastica, ena najlepših in najzanimivejših tur v vodniku. |
| Najnižja točka: | 565 m n.v. |
| Najvišja točka: | 1589 m n.v. |
| Višinski diagram: | |
| Navigcija: | [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps] |
OPIS
▲Za velikim kamnitim podorom, ki je označen s semaforji, in kmetijo Podskalar, zavijemo na odcepu (570 m n. v. ← [1]) z asfaltne ceste Bovec – Trenta levo na mulatjero. Vzpon pričnemo pri znaku “Prepovedano za motorje”. Sprva se zdi neobetaven, saj je začetek zelo razrit, vendar se vozišče kmalu izboljša. Čez prva dva ovinka se peljemo v enakomernem vzponu. Potem pridemo do lese, se zapeljemo skoznjo in nadaljujemo naprej do ute (650 m n. v. →→ [2]), ki je na naslednjem ovinku. Peljemo se še skozi drugo leso in v enakomernem vzponu naprej po serpentinah do razpadle hiše (880 m n. v.). Od tod nadaljujemo po številnih serpentinah, ves čas po gozdu, do razcepa (1260 mn.v.→ [3]). Gemo desno in naprej navzgor (Slabši levi odcep vodi na planino Berebica.) po serpentinah do 24. ovinka (1490 m n. v. →→ [4]). Od tod nadaljujemo v desno, po zaraščeni, na stezo uhojeni mulatjeri, ki v dolgi prečnici pelje skozi gozd. Kmalu pridemo na piano, na slikovito, mestoma podrto ali poškodovano kamnito mulatjero, ki pod stenami preči strme, skalnate grape. Na prehodu čez zadnjo grapo je pot že preveč uničena, zato moramo nekaj metrov peš čez podrto in izpostavljeno mesto. Nadaljujemo po zadnjih travnatih vesinah (odsek V 6) do lovske koče na sedlu (1590 m n. v. ↓ [5]), ki leži pod vrhom Na glavah (Vzpon iz doline do koče ima težavnost V 5.).
▼Spust poteka po smeri vzpona. Ni preveč strm, je pa mestoma precej gruščnat in kamnit (S 3 -S 4).
KOMENTAR
To je tura, ki prinaša vse tisto, kar naj bi bilo značilnost gorskega kolesarjenja v pravem pomenu besede. Lotimo seje le v lepem vremenu in suhem obdobju ter primerno telesno pripravljeni, sicer bo v pešačenju njen sijaj hitro zbledel. Vzpon je izredno enakomeren, a dolg in precej strm (povprečje približno 13 – 14 %). Žal je stanje te izredne, pred 2. svetovno vojno narejene italijanske mulatjere zaradi slabega vzdrževanja iz leta v leto slabše. Morda bi jo lahko prav gorski kolesarji ob pomoči tistih, ki se v Bovcu in Trenti ukvarjajo z gorskim turizmom, obvarovali pred popolnim propadom.
KOLESARSKI SERVIS
Tolmin, Roto Šport, Brunov drevored 11, tel. 065 81692
