This page as PDFPDF.

IV+

Hleviše

85

**

Področje: Idrijsko in cerkljansko hribovje
Območje: iz Idrije na obrobje Trnovskega gozda, potem pa po skriti in samotni mulatjeri v slikovito dolino potoka Belce in reke Idrijce
Izhodišce: Idrija (325 m n.v.)
Karte: Idrijsko in Cerkljansko 1:50 000; Atlas Slovenije 123,143,142,122
Dolžina (km): 51
Višinska razlika (m): 1320
Čas vožnje: 5:00
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: do planinskega doma na Hlevišah V 3 in V 4 (zadnji klanec pod domom V 4 - V 5); od Čekovnika do sedla pri kmetiji Gnezda V 4; s Hudega Polja do kolovoza na Bukov vrh V 5; po kolovozu na Bukov vrh V 5 - V 6; drugi vzponi V 2 - V 3
Zahtevnost spusta: po kolovozu z Bukovega vrha S 4 - S 5; po mulatjeri na Krekovše S 4; drugo S 2 in S 3
Zahtevnost skupaj: IV+
Značilnosti: dolga, tehnično nezahtevna, a v celoti naporna in v drugem delu tudi precej samotna tura v osrednji del krajinskega parka Ig. Idrijca, ki zajema tudi del Trnovskega gozda.
Najnižja točka:325 m n.v.
Najvišja točka:1296 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Idrije (325 m n. v. ← [1]) se peljemo po ozki asfaltni cesti v smeri Vojskega. Začnemo položni vzpon po dolini potoka Nikova. Pripeljemo se do odcepa (420 m n. v. ← [2]) pri kmetiji Bevk, kjer zavijemo levo na makadamsko gozdno cesto. Po njej se peljemo po ravnem do začetka prve serpen­tine (Slabše ceste, ki se na ovinku te serpentine odcepi naravnost, ni na kartah.). Od tod kolesarimo v enakomernem, precej strmem vzponu po serpentinah, ves čas po gozdu, do križišča (680 m n. v. ←← [3]). Na njem zavijemo ostro levo (Odcep, ki gre desno, pelje mimo zajetja in se po približno dveh kilometrih konča.), v smeri oznake za Hleviše. Nadaljujemo mimo peskokopa na desni in naprej na kratko izravnavo, potem pa za hip rahlo navzdol. Kmalu se spetvzpnemo v klanec in se peljemo po njem do odcepa slabe ceste na ostrem desnem ovinku (Tega odcepa ni na kartah.). Nadaljujemo po bolj zvoženi cesti, ki nas privede na sedlo (780 m n. v.). Gremo rahlo navzdol do odcepa (765 m n. v. → [4]) za planinski dom. Tu zavijemo desno (Bolj zvožena cesta, ki gre naravnost in navzdol, pelje do asfalta Idrija – Hleviše.). Nadaljujemo po kolovozu v zelo strm klanec (V 4 – V 5) in naprej do planinskega doma (830 m n. v. ↓[5]; višinska kota na tabli tega doma je napačna!).

▼Spust po kolovozu od doma do ceste (765 m n. v. → [4]) poteka po smeri vzpona. Zavijemo desno se in v srednje strmem spustu pripeljemo na asfaltno cesto (650 m n. v. → [6]) Idrija -Hleviše.

▲Gremo desno in v dokaj strmem vzponu pridemo na sedlo (700 m n. v.) nad zaselkom Bolčina.

▼V spustu se zapeljemo med hišami in naprej do konca asfalta ter začetka makadama. Po njem nadaljujemo rahlo navzdol, potem pa se po kratki serpentini, pripravljeni za asfaltiranje, pripeljemo do začetka asfaltne ceste pri Hlevišah (660 m n. v.). Asfalta je kmalu konec in spet smo na makadamu.

▲Po razgibanem terenu, kjer nas preseneti nekaj kratkih, strmih vzponov, vmes pa so izravnave, se pripeljemo do odcepa (650 mn.v.↑ [7]) pri kmetiji Blašk. Tu gremo naravnost (Odcep, ki zavije levo, gre na Osojni vrh. j in do naslednjega križišča (650 m n. v. → [8]). Zapeljemo se desno v asfaltni klanec (Odcep, ki gre levo, pelje navzdol proti Idrijci; to je daljša varianta, po kateri lahko prav tako pridemo na Vojsko.) in v strmem vzponu po serpentinah prikolesarimo do kmetije Podobnik (730 m n. v.). Sledi domačija Mohorič (900 m n. v.), potem pa pridemo na asfaltno cesto (940 m n. v. ← [9]) Idrija-Vojsko. Zavijemo levo in v položnem vzponu kolesarimo mimo odcepa (980 mn.v.↑ [10]), ki pri kmetiji Polanec zavije levo in pelje v Idrijske Klavže. Malo naprej je še ena gozdna cesta, ki zavije desno in se slepo konča. Peljemo se naravnost in naprej na sedlo (1030 mn.v.↑ [11]) pri zaselku Gnezda, kjer je oddajnik in turistične informativne table s prikazom nekdanjih partizanskih bolnic.

▼Od tod se rahlo spustimo do odcepa (1010 m n. v. ← [12]) za Mrzlo Rupo in Hudo Polje. Zavije­mo z asfaltne ceste levo na makadamsko in se v nekaj kilometrov dolgem, položnem spustu vozimo mimo odcepa (1000 mn.v.↑ [13]) za domačijo Tabrovše do križišča (924 mn.v.↑ [14]) pri kmetiji Pustota. Tu se križa pet cest. Gremo naravnost (Cesta, ki zavije levo in navzdol, pelje k Črnemu potoku, tista, ki zavije ostro desno in navzgor, pa na Vojsko; cesta, ki gre desno in po ravnem, pelje do kmetije Pustota.).

▼Slab kilometer do naslednjega križišča 920 m n. v. ← [15]) kolesarimo po ravnem. Tu nastane zmeda, ker na kartah ni vrisanih vseh cest. Zavijemo po skrajno levi cesti, v smeri markacij (Cesta, ki gre naravnost in navzdol pelje v dolino Trebuščice, tiste, ki zavije skrajno desno in navzgor do bližnjih kmetij, pa ni na kartah!). Nadaljujemo mimo znaka “Prepovedan promet” in naprej do razcepa (910 m n. v. → [16]), kjer gremo desno (Leva cesta pelje k Črnemu potoku.) in rahlo navzdol do peskokopa.

▲Od tod se pričnemo vzpenjati. Peljemo se čez ovinek in mimo peskokopa. Nadaljujemo strm vzpon (V 4) po zelo ozki asfaltni cesti, ki nas pripelje na sedlo (1044 m n. v. → [17]) Hudo Polje. Zavi­jemo desno (Gozdna cesta, ki gre naravnost, pelje na Krekovše.). Gremo mimo spominske plošče nekdanji partizanski bolnici in naprej v asfaltni klanec. Vzelo strmem vzponu (V 5) prikolesarimo do križišča (1227 m n. v. → [18]) na sedlu pod Bukovim vrhom in hribom Poslušanje. Tu zavijemo desno (Odcep, ki gre levo, pelje v smeri oznake za Tisovec.) in gremo po makadamski cesti še 200 m naprej, do odcepa (1225 m n.v. → [19]). Tu zavijemo desno po zelo zaraščenem in mestoma kamnitem kolovozu. V zelo zahtevnem vzponu (V 5 – V 6, mestoma moramo peš.) dosežemo izravnavo (1280 m n. v. ↓ [20]) pod nižjim od dveh vrhov Bukovega vrha. Na višji vrh lahko pridemo le peš (10 min) ▼Spust do znanega križišča na sedlu (1044 m n. v. → [17]) Hudo Polje poteka po smeri vzpona. Tu zavijemo desno na že omenjeno gozdno cesto. Peljemo se rahlo navzdol in mimo poslopij na levi. Na prvem križišču (1040 m n.v. ← [21]) zavijemo levo (Odcep, ki gre desno, pelje navzgor na hrib Poslušanje.). Kolesarimo po razgibanem terenu, večinoma navzdol, ves čas po gozdu, vse do konca gozdne ceste na ovinku (865 m n. v. ←← [22]) na strmih pobočjih nad dolino Belce in Putrihovimi Klavžami. Do tod se držimo odcepov, ki so bolj zvoženi (Precej je slabših stranskih.) in peljejo nar­avnost ter navzdol. Od omenjenega ovinka se cesta sicer še nadaljuje, a je ožja in na nekaj mestih odnesena, zato je bolj podobna mulatjeri. Na kartah je vrisana kot kolovoz. Po serpentinah v zahtevnem spustu (S 4J odkolesarimo navzdol do zapornice in na cesto (695 m n. v. → [23]) Krekovše – Pustota. Zavijemo desno (leva smer pelje na Pustoto) in se položno spustimo do lovske in goz­darske koče na Krekovšu (673 mn.v.↑ [24]). Od tod nadaljujemo strm spust do Putrihovih (580 m n. v.) in Belčnih Kavž(500 m n. v.) v dolini potoka Belca. Nadaljevanje je bolj položno. Za ovinkom pod hribom Štrukljevec pridemo na asfalt. Po njem se peljemo do križišča (400 m n.v.↑ [25]) pri kopališču Lajšt, kjer gremo naravnost (Levi odcep drži na Vojsko.). Nadaljujemo mimo odcepov (380 mn.v.↑ [26]) za Zadlog in Čekovnikter naprej po soteski Idrijce. Za Divjim jezerom zavijemo (330 m n. v. ← [27]) levo na eno od visečih brvi in po njej na drugi breg reke. Nadaljujemo desno in po spre­hajalni poti ob betonskem vodnem koritu, ves čas v rahlem spustu, ki nas pripelje na izhodišče – v Idrijo.

KOMENTAR

Večina te ture je že vrisana kot MTB – steza na karti Idrijsko in Cerkljansko.Večji del poteka po dobrih cestah, precej pa tudi po asfaltu. Najbolj zanimiva sta vzpon po nekdanji vojaški cesti na Hleviše in odsek med Hudim Poljem in Krekovšami.To je divji in samoten gozd, poln divjadi in ujed (Med svojim obiskom sem lahko opazoval trop gamsov in veliko sovo). Še posebej zanimiv je spust po mulatjeri nad Krekovšami.

KOLESARSKI SERVIS

Idrija, Čuk, Rožna 4, tel. 065 73 110