Zgodovinska dediščina

Kartuzija

Zgodovinska dediščina je rezultat nemirnih dogodkov, ki so ob koncu 12. stoletja pripeljali do ustalitve meje na območju vzhodno od spodnjega toka reke Krke in s tem njegovo priključitev deželi Kranjski. Vzporedno je prišlo do oblikovanja posvetne in cerkvene uprave ter obrambne linije gradov. Novonastali spanheimovski trg Kostanjevica je kot protiutež bližnjemu freisenškemu Gutenwerdu od sredine 13. stoletja prevzel vodilno trgovsko in prometno vlogo. Nastajale so prve pražupnije (Šentjernej). Leta 1234 so Spanheimi na svojem novopridobljenem ozmelju pri Kostanjevici ustanovili cistercijanski samostan “Fontis sanctae Mariae”, leta 1407 pa Herman II. Celjski v samotni dolini pod Gorjanci kartuzijo Pleterje.

V 15. stoletju so skozi te kraje vodile turške vpadne poti, v 16. stoletja pa so se Podgorci dvignili v dva velika kmečka punta. Na to gospodarsko in demografsko oslabelo obmejno območje so se po letu 1530 začeli naseljevati uskoki, ki so bili kot graničarji vključeni v Vojno krajino. Njihovi potomci živijo v hrvaških žumberških vaseh še danes.

Ob koncu 18. stoletja so jožefinske reforme državne in cerkvene uprave, šolstva in vojske skušale modernizirati avstrijsko državo in ji dati nov zagon. V začetku 19. stoletja je bila Dolenjska vključena v francoske Ilirske province. To stoletje je doba industrijske revolucije, zato so tudi na Gorjancih nastajali zametki industrijskih obratov, vezani na naravne danosti območja (žage, glažuta). Ob koncu 19. stoletja je te agrarne kraje zajelo množično izseljevanje v industrijsko razvite prekomorske in zahodnoevropske države.

Ko je po razpadu Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni nastala Jugoslavija, je slovenska stran Gorjancev v upravnem pogledu spadala v Dravsko banovino. Med drugo svetovno vojno so gozdnati Gorjanci omogočili nastajanje partizanskih enot, v dolini Pendirjevke (zatrep Peteršiljka) je delovala partizanska bolnišnica. Marca 1944 je bil na Javorovici izdan IV. bataljon Cankarjeve brigade, ki so ga uničile nemške in domobranske enote. Vsako leto je za 1. maj organiziran pohod iz G. Vrhpolja do Javorovice.