Hidrološka dediščina Gorjancev

Za Gorjance je značilna razvejena hidrografska mreža, ki jo pletejo gorjanski potoki Klamfer, Pendirjevka, Kobila, Lačni potok, Obrh, Studena in Sušica. Med njihovimi pritoki velja omeniti potoke Žbičje, Sovpat, Babni, Šumeči in Vrtaški potok, Prežeški graben, Mlečnico, Kamnišček, Vratljanski potok, potok Globoko in Drški studenec.

Gorjanske potoke odlikuje naravna ohranjenost, velik strmec, številne brzice in skočniki, kar je za Dolenjsko prava redkost. V spodnjem toku so večinoma regulirani in onesnaženi, zato so naravno ohranjeni zgornji tokovi pomembni kot življenjski prostori številnih vodnih rastlinskih in živalskih vrst.

Nekateri izviri so bili urejeni za zajemanje vode. Med obiskovalci Gorjancev je najbolj priljubljen in obiskan izvir Gospodična, iz ljudskega izročila poznan zaradi svoje pomlajevalne in zdravilne vode, ki so ga novomeški planinci na pobudo naravoslovca Ferdinanda Seidla leta 1931 obzidali in uredili. V dolini Pendirjevke je znamenit izvir zaganjalka Minutnik. Domačini mu pravijo tudi Prenehalnik, saj se pretok vode v izviru spreminja v pravilnih časovnih presledkih. Ob gozdni cesti je nad Fabriko obzidan izvir Jordanov studenec, na robu košenic pri Miklavžu pa Gorjansko jezero, ki mu domačini pravijo Izer, katerega voda izdanja na nepropustni plasti in ponika v bližnjem ponoru.

Gospodična