Arheološka dediščina
V arheoloških obdobjih od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka so južna pobočja Gorjancev nudila ugodne življenjske pogoje za poselitev. Grebeni Gorjancev so predstavljali primerne strateške položaje za oblikovanje utrjenih naselbin in ob njih ležečih grobišč.
Gostota arheoloških najdišč je narekovala razglasitev arheološkega območja Mihovo za kulturni spomenik, ki združuje prazgodovinska, antična in zgodnjesrednjeveška najdišča na lokacijah Tisovec, Trnišče, Zidani gaber, Na hribcu, Grobišče, Gradišče, Uštras, Vlaška pot (Laška pot), Cerov Log, Novi Prežek, Mihovo, Gorenje Vrhpolje in Gradec nad Mihovim. Na arheološko območje Mihovo se navezujeta tudi prazgodovinska naselbina in gomilno grobišče na Plešu nad Apnenikom ter Stražnik na Novi gori, v isto časovno obdobje pa sodi tudi gomila na Puščah pri Dolžu.
Tiskalniku prijazno
PDF.
En odziv na “Arheološka dediščina”
Sorry, the comment form is closed at this time.
Lep pozdrav,
Zanima me ali obstajajo kakšni arheološki podatki o ruševinah roma(n,r)ske cerkvice Sv. Danijela nad Tolstim vrhom. Način gradnje je tipičen za gradnjo pastirskih zatočišč ali starih zidanic, ali pa celo za zgradbe iz zelo starih zgodovinskih obdobij. Sam polkrožni obok še ni dokaz, da je stavba romanska, kot cerkev iz tega obdobja pa je bila lahko nastala iz starejše zgradbe. Je v okolici kaj grobišč?
Pohvala ne samo za obliko, tudi za umirjeno vsebino vaše strani!
Janez Kalan, Trbovlje