Tiskalniku prijazno Tiskalniku prijazno This page as PDFPDF.

V+

Blegoš in Porezen (dvodnevna) – Manjka 1/2 opisa !!!

76

***

Področje: Škofjeloško in polhograjsko hribovje
Območje: velikopotezno prečenje, ki se začne v Škofji Loki, nadaljuje po stari vojaški cesti na Blegoš, od tam čez Črni vrh in naprej na Porezen, konča pa z izjemno zahtevnim spus¬tom v Davčo
Izhodišce: Škofja Loka (most čez Soro) (320 m n.v.)
Karte: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje 1: 50 000; Atlas Slovenije 105,104,103,102
Dolžina (km): 92
Višinska razlika (m): 2325
Čas vožnje: 9 do 10 h (dvodnevna; zelo natrenirani kolesarji lahko turo izvedejo v enem dnevu)
Nošenje kolesa: mestoma na poti od Doma A. Žvana na Poreznu, na sedlo pod vrhom Hoč; od tod moramo neprekinjeno 200 višinskih metrov (15 min.) navzdol peš
Zahtevnost vzpona: od Škofje Loke do Predol V 3; od tod do Prevala V 3 in V 4; od Prevala do Koče na Starem vrhu V 5; od Murave do G. Žetine V 3; od tod do Črnega kala V 4 - V 5; naprej do parkirišča na koncu ceste pod Blegošem V 3 z odseki V 4; od parkirišča do Koče na Blegošu V 5 - V 6; naprej do smučišča na Črnem vrhu V 3; od sedla Pod goz¬dom do konca Cimprovke V 4; od tod do odcepa za lovsko kočo pod vrhom Medrce V 5; naprej do koče na Poreznu V 6 (270 višinskih metrov)
Zahtevnost spusta: od konca ceste pod Blegošem do sedla pod hribom Špehovše S 4 z nekaj mesti S 5; s Črnega vrha ob žičnici S 3 - S 4; od koče na Poreznu do kmetije Pod-hočar S 6; od tod do kmetije Majdelc S 4 z nekaj mesti S 5; drugo S 3 in S 2
Zahtevnost skupaj: V+
Značilnosti: dolga, razgledna tura, kije najlepša, a tudi najbolj zahtevna v svojem zad¬njem delu; vzpon na Porezen je glede vzdržljivosti eden najbolj zahtevnih vtem vodniku; "špičaki" jo lahko izvedejo v enem dnevu, za vse druge pa priporočam dva dni, s spanjem v kočah na Blegošu ali Poreznu; nekaj prehodov čez grape na področju med domačijama Podhočarin Majdeljcje izpostavljenih.
Najnižja točka:339 m n.v.
Najvišja točka:1627 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

1. dan

▲Od parkirišča za avtobuse, ki je pri mostu (320 mn.v.↑[1]) čez Soro v Škofji Loki, se peljemo po glavni cesti v smeri Žirov in Poljanske doline. Prečkamo reko in kolesarimo skozi mesto. Nadaljujemo po cesti do zaselka Podpulferca (395 m n. v. → [2]), kjer gremo desno, v smeri kažipota za Lubnik in Gabrovo. Peljemo se po kratkem klancu, potem pa naprej po ravni asfaltni cesti, ki gre ob potoku Zaplotnica. Po dobrem kilometru je ovinek (400 m n. v.) prve serpentine. Od tod se vzpon nekoliko ustrmi. Kolesarimo mimo manjšega kamnoloma na levi in naprej, delno po ravnem, delno v zelo položnem vzponu, vse do ovinka (455 m n. v. ←← [3]) druge serpentine. Naprej se peljemo v precej enakomernem vzponu do asfaltnega odcepa na levi (Ta gre navzdol k hišam.). Nadaljujemo do odcepa (590 mn.v.↑ [4]), kjer gremo naravnost. Z asfalta se zapeljemo na makadamsko cesto (Odcep, ki gre ostro desno, pelje v vas Gabrovo.). Od tod kolesarimo v zmernem vzponu po slabi, mestoma že do kamnite podlage sprani gozdni cesti, ki pelje skozi gozd. Po dobrih 500 m se zapelje­mo na čistino in v ovinek (620 m n. v.) tretje serpentine, kjer je znamenje. Naprej se vozimo v enakomernem, razmeroma položnem vzponu, ki nas privede do ovinka (645 m n. v.) četrte serpen­tine. Tu je spet kratek asfaltni odsek. Po njem prikolesarimo v Breznico pod Lubnikom (693 m n. v.). Sto metrov za vasjo je križišče (695 mn.v.↑ [5]). Na njem gremo naravnost in naprej po makadamu (Odcep gozdne ceste, ki zavije levo in navzdol, je na kartah vrisan kot kolovoz.). V nekaj manj enakomernem vzponu se pripeljemo do asfalta pri gostilni Nace in kmetiji Suša. Mimo zadnje nadaljujemo do odcepa markiranega kolovoza (785 mn.v.↑ [6]; ga ni na kartah!), ki gre desno v smeri oznake za Lubnik. Kolesarimo naprej po cesti do odcepa (795 m n.v. ↑ [7]), kjer gremo nar­avnost (Odcep, ki zavije ostro desno, pelje h kmetiji Zalubnikar in na Lubnik.). Nadaljujemo skozi gozd in na čistino pri domačiji Dolinšek. Malo naprej je preval (870 m n. v.) in oster desni ovinek, kjer je na levi lovska opazovalnica.

▼Od tod gremo ponovno v gozd in se naslednji slab kilometer vozimo v položnem spustu. Po ravnem se peljemo do razcepa (830 m n. v. → [8]) na sedlu, kjer je majhna jasa. Tu zavijemo desno in navzdol, v smeri kažipota za Javorje in Stari vrh (Odcep, ki gre levo in navzdol, pelje h kmetiji Plešavnik in v Sopotnico.). V položnem spustu se peljemo mimo pricepa (800 m n. v. ↑ [9]) gozdne ceste, ki je 500 m dlje na desni (To je cesta iz Rantovš.). Nadaljujemo po dveh serpentinah do križišča več cest na Predolah (698 m n. v. → [10]).

▲Na izravnavi gremo po desni cesti (Leva odcepa peljeta v smeri kažipota za Gabrško goro, tisti, ki ni označen, pa v Delnice.). 500 m naprej je še eno križišče (700 m n. v. →[11]), kjerzavijemo desno in se vzpnemo v strm klanec (do V 4; leva cesta pelje v smeri kažipota za Javorje.). Peljemo se do stika (730 m n. v. ↑ [12]) z asfaltno cesto iz Mlak. Nadaljujemo naravnost po makadamskem, srednje strmem klancu nad vasjo. Zapeljemo se v gozd, potem pa kmalu spet pridemo na čistino in kratko izravnavo pri vikendu. Sledi klanec, ki nas pripelje do spodnje postaje vlečnice. Od tod se vzpenjamo do stika z asfaltno cesto na križišču v vasi Zapreval (860 m n. v. ← [13]). Tu zavijemo levo, v smeri kažipota za Poljane in Javorje (Odcep, ki gre desno, pelje v smeri kažipota za Škofjo Loko.). V strmem vzponu (V 4) kolesarimo mimo številnih odcepov k turističnim kmetijam, vse do sedla Preval (924 m n. v. →→ [14]). Tu zavijemo ostro desno in nadaljujemo vzpon po ozki asfaltni cesti, ki nas pripelje na križišče (970 m n.v. ↑ [15]; ga ni na kartah!). Kolovoz, ki gre desno, pelje čez smučišča, levi pa čez travnik. Prava smer je strm, gruščnat kolovoz, ki gre naravnost. Po njem v razmeroma kratkem, a zelo strmem in zahtevnem vzponu (V 5) prikolesarimo do Koče na Starem vrhu (1032 m n. v. ↓ [16]).

▼Spust na že prevoženo križišče na Prevalu (924 m n. v. → [14]) poteka po smeri vzpona. Tu zavi­jemo desno in navzdol po asfaltni cesti. Peljemo se mimo teniškega igrišča in naprej skozi Četeno Ravan (895 m n. v.) do odcepa (840 m n. v. ↑ [17]). Tu gremo naravnost in navzdol (Asfaltna cesta, ki gre desno in navzgor, pelje v vas Podvrh.) v Murave.

▲Na križišču v vasi (760 m n. v. → [18]) zavijemo desno in navzgor, v smeri kažipota za Žetino in Blegoš (Odcep, ki gre levo in navzdol, pelje v Poljane.). V sprva zelo položnem, potem pa nekoliko bolj strmem vzponu se pripeljemo na izravnavo in sedlo (868 mn.v.↑ [19]). Tu je stičišče petih cest. Gremo naravnost in navzdol po asfalti cesti (Asfaltni odcep, ki zavije ostro desno in navzgor, pelje v vas Brinje; leva dva makadamska odcepa sta za Malenski Vrh.).

▼ Kratko se spustimo po cesti do razcepa (830 m n. v. → [20]), kjer gremo desno (Levi odcep pelje v Dolenjo Žetino.).

▲Po strmem klancu prikolesarimo v vas Zgornja Žetina (940 mn.v.↑ [21]). Tu je asfalta konec. Nadaljujemo po ozkem in slabem makadamu. Od tod naprej je vzpon zahteven do zelo zahteven (V 4 – V 5). S travnate čistine se zapeljemo v gozd in naprej na izravnavo (1070 m n. v.). Sledi kratek strm klanec, po katerem pridemo na sedlo Črni kal (1103 m n. v. ← [22]), kjer je stičišče štirih cest. Zavije­mo levo, v smeri kažipota za Blegoš (Cesta, ki gre naravnost, pelje navzdol v Selško dolino; tista, ki zavije ostro desno, gre v Rovte v Selški dolini; cesta, ki malo naprej zavije levo in navzdol, pa pelje v Hotavlje.). Nekaj metrov naprej od omenjenega križišča zavijemo ostro desno in navzgor (Slaba cesta, ki gre naravnost, je slepa.). V razmeroma strmem vzponu se pripeljemo do položnega dela na severnih pobočjih Blegoša. Nadaljujemo precej neenakomeren vzpon, po kratkih, strmih odstavkih z vmesnimi izravnavami. Vozimo se ves čas po gozdu in prečno čez pobočja. Sledi klanec, ki nas pripel­je na sedlo pod hribom Špehovše, kjer je izravnava in parkirišče (1320 m n. v. ←← [23]). Tu zavijemo ostro levo in nadaljujemo do razcepa (1345 m n. v. ← [24]). Zapeljemo se levo in do zapornice. Zleze-mo čeznjo in v dolgem, zelo zahtevnem vzponu (V 5 – V 6) prikolesarimo do Koče Škofjeloškega odre­da (1391 m n. v. ↓ [25]) pod Blegošem (Na vrh gremo lahko le peš 20 min.). Tu prespimo. 2. dan

▼Spust od koče do sedla in parkirišča (1320 mn.v.↑ [23]) poteka po smeri vzpona. Od tod nadalju­jemo naravnost v gozd in naprej po markiranem kolovozu, ki pelje po severnih pobočjih hriba Špe­hovše. Večinoma se spuščamo, vmes pa je tudi nekaj kratkih odsekov, kjer moramo navzgor. To je zahteven spust z nekaj zelo zahtevnimi mesti (S 4 z mesti S 5), ki ves čas poteka v smeri markacij. Po zadnjem, strmem klancu se spustimo na sedlo (1223 m n.v.↑[26]) pod hribom Smoletovše. Tu pridemo na gozdno cesto in gremo po njej rahlo v levo in navzdol (Odcep, ki zavije desno, pelje pod hrib Kovk). V položnem spustu kolesarimo mimo odcepa (1205 m n.v. ↑ [23]) za kmetijo Sluga, ki … (manjka !!!)

Onlinerel Facebook Twitter Myspace Friendfeed Technorati del.icio.us Digg Google Yahoo Buzz StumbleUpon

Sorry, the comment form is closed at this time.

Povabi me na kavo

So ti te strani všeč?
Vzdrževanje in urejanje vzame veliko časa. Tudi naročnina za strežnik in domeno predstavlja kar nekaj stroškov. Ker ne maram prosjačiti z "oguljenim" paypal-ovim gumbom "donate" me raje povabi na kavo s klikom na skodelico.

Zaradi provizije paypal-a je najmanjše nakazilo 37 centov.
Hvala!
Lahko pa tudi samo klikneš na oglas:
(c) 2010 Pavlinovi Suffusion WordPress theme by Sayontan Sinha