OPIS

▲Iz vasi Cerklje (403 nn.v.↑ [1]) se peljemo po asfaltni cesti v smeri proti žičnici na Krvavec. Na koncu vasi Grad zavijemo na križišču (442 m n. v. → [2]) desno v strm asfaltni klanec. Nadaljujemo v smeri proti Ambrožu in Ravnam. Naslednja dva kilometra se peljemo po strmem in enakomernem vzponu (V 4), ki nas pripelje na izravnavo in križišče (650 m n. v. ← [3]) pri Ravnah. Zavijemo levo na makadamsko cesto (Danes je najbrž do Ambroža že asfaltirana.) za Stisko vas in Ambroža. Po krat­kem klancu se vzpnemo na sedlo (720 nnv.↑ [4]).

▼Sledi blag spust do križišča (690 m n. v. →→ [5]) pod Stisko vasjo.

▲Tu zavijemo ostro desno (Odcep, ki gre naravnost, vodi v Stisko vas.) in se po serpentinah pri­peljemo na Škrjančevo (800 m n. v. ↑ [6]). Nadaljujemo mimo domačije Viženčar (1000 m n. v. → [7] in naprej po strmem klancu (V4-V5) do Ambroža (1088 mn.v.↑ [8]). Od tod se vozimo po sla­bi gozdni cesti. Na ovinku, kjer je odcep (1150 m n. v. ←← [9]) slepe ceste, ki gre naravnost, zavije­mo po bolj zvoženi cesti ostro levo. Nadaljujemo po nekaj dolgih serpentinah, ki nas privedejo na izravnavo (1425 nn.v.↑ [10]) pri planini Jezerca. Po ravnem kolesarimo do odcepa (1430 m n. v. ←← [11]) pod Kriško planino. Tu zavijemo ostro levo (Desna cesta, ki gre v klanec, pelje na Kriško planino.) in nadaljujemo zmeren vzpon do Doma na Gospincu (1491 m n. v. ↑[12]), kjer je zgornja po­staja kabinske žičnice. Naprej se peljemo po kolovozu, ki gre mimo spodnje postaje vlečnice in se vzpne v strme klance (V 5) s slabo podlago. Po njih se pripeljemo do brunarice v Tihi dolini (1600 m n. v. ↑ [13]). Od tod gremo še 250 m naprej po smučarski progi (1615 m n. v. →→ [14]), potem pa za­vijemo ostro desno in v strm, drsljiv klanec. Po njem pridemo do antenskega stolpa (1750 m n. v. ← [15]). Tu je izjemno težavno mesto v grušču, zato se vzpnemo raje levo po stezici, ki gre čez travnati breg (V 5). Kolesarjenje naprej na sedlo Razor (1809 mn.v. ↑ [16]) je lažje.

▼Od tod se spustimo rahlo navzdol.

▲Sledi vse bolj strm klanec (V 6), ki pelje na pobočje Velikega Zvoha. Tik pod vrhom moramo 5 minut peš, ker je za vožnjo prestrmo. Zadnjih nekaj metrov do vrha V. Zvoha (1971 m n.v. ↑ [17]) je spet prevoznih (V 5).

▼Z vrha se po smeri vzpona spustimo do antenskega stolpa in zavetišča GRS. Začetek spusta je precej strm (S 5). Naprej je lažje, S 4. Od stolpa (1750 mn.v. ↑ [15]) se peljemo naravnost in rahlo v levo do zgornje postaje enosedežnice in apartmajev (1680 m n. v. ←[18]). Tu zavijemo levo, na slab kolovoz, ki gre v smeri proti Kriški planini. Po njem se spustimo strmo navzdol po smučišču pod se-dežnico s Kriške planine, vse do njene spodnje postaje. Na tem odseku je nekaj mest S 5. Pri spodnji postaji sedežnice (1480 m n. v. → [19]) zavijemo desno na gozdno cesto. Od tod imamo na voljo spu­st nazaj po cesti ali pa direktno do Ambroža.

Spust direktno na Ambroža

▼Do spodnje postaje sedežnice na Kriški planini se peljemo kot pri prejšnji možnosti. Gremo še 200 metrov naprej po cesti (1460 m n. v. ← [20]), in zavijemo levo, na kolovoz, ki drži v breg (Začetek kolo­voza so pri izdelavi ceste odrezali, zato moramo 5 metrov po strmi brežini peš.).

▲Po kolovozu gremo nekaj časa rahlo navzgor.

▼Sledi spust na planino Jezerca (1420 m n. v. ↑ [21]).

▲Tu gremo naravnost in se po zmernem klancu vzpnemo do zadnjih vikendov (1435 m n. v. ← [22]). Pred njimi zavijemo levo, v smeri proti JZ.

▼Kolesarimo rahlo navzdol in po 100 dolžinskih metrih (1400 m n. v. → [23]) zavijemo desno sko­zi železna vrata na stezo, ki je bila nekoč markirana pot. Po njej se peljemo v prijetnem, zmerno str­mem spustu do ovinka in stika s cesto Ambrož – Dom na Gospincu. Nadaljujemo po cesti še 100 dol­žinskih metrov (1340 m n. v. ← [24]), potem pa zavijemo levo na slab, kamnit kolovoz. Po njem se spustimo do naslednjega srečanja (1200 m n. v. ↑ [25]) z omenjeno cesto (Ta kolovoz je bližnjica.). Nadaljujemo naravnost na strmo vlako, po kateri se “oddričamo” do Ambroža (1088 mn.v.↑ [8]). Spustje S 5, pogosto ga uporabljajo kot “trening poligon” spustaši.

Spust na spodnjo postajo kabinske žičnice

▼Tik pred prvo levo cestno serpentino (1010 m n. v. → [23]) pod Ambrožem zavijemo desno na kolo­voz in v breg (Pozimi je to smučarska proga v Lukenjski graben.). Po kolovozu se peljemo do prvega ostrega desnega ovinka, kije na grebenu (1015 m n. v. ← [27]). Gremo rahlo levo in po slabem kolo­vozu strmo navzdol, v smeri proti Z. Ves čas se peljemo naravnost in navzdol. Malo nad Stisko vasjo postane kolovoz preprežen z vse bolj globokimi kanali, ki so vrezani v glinasto podlago – tod je potre­bna previdna vožnja! Ta odsek je S 5. Pri cerkvi (720 m n. v. → [28]) v Stiski vasi zavijemo desno in na­daljujemo po stezi do asfaltne ceste (715 m n. v. → [29]). Po njej gremo desno in se peljemo do konca vasi.

▲Pri zadnji hiši (710 m n. v. →[30]) zavijemo desno na kolovoz, gremo po njem položno navzgor in čez travnik, mimo znamenja. Nadaljujemo v gozd in do vznožja majhnega griča. Pozor, tu (730 m n. v. → [31]) zavijemo desno (Levi krak se za gričem izgubi na gozdni jasi.) in rahlo navzgor. Po dobrih 100 m vožnje pridemo na izravnavo.

▼Tu je pričetek strmega spusta (S 5) v dolino, do spodnje postaje kabinske žičnice. Na koncu, pri potoku (630 m n. v. ←← [32]), nas čaka posebno presenečenje! Spust čez Šenturško Goro

▼Tik nad Ambrožem (1090 m n. v. ←← [8]) zavijemo ostro levo na kolovoz in po njem navzdol. Na robu pašnika zavijemo na križišču (1050 m n. v. ↑ [26] a) kolovozov naravnost in navzdol v gozd (Desni odcep gre čez travnike h kmetiji Vompergar, skrajni levi pa strmo v klanec). Čez kratek in strm preval (10 m, S 5) se pripeljemo do črpališča. Kolesarimo naprej do gozdne ceste (960 m n. v. ↑[27] a).Ves čas se držimo naravnost. Na križišču (935 m n. v. → [28] a) nad kmetijo Jagodic zavijemo desno. Pe­ljemo se navzdol čez čistino in do kmetije (830 m n. v. ↑ [29] a). Prečkamo dvorišče in se peljemo na­prej po nekoliko boljšem makadamu, vse do križišča (705 m n. v. → [30] a) z asfaltno cesto Kle-menčevo – Šenturška Gora. Nadaljujemo do naslednjega križišča (670 m n. v. → [31] a), in ceste Si-draž – Šenturška Gora. Zavijemo desno in kolesarimo skozi Šenturško Goro, vas Apno in naprej na Ravne. Na izhodišče se vrnemo mimo znanega križišča (650 mn.v.↑ [3]).

KOMENTAR

Območje Krvavca je glede gorskih kolesarjev eno od najbolj obljudenih. Bližina mesta, možnost do­stopa z avtomobilom ali žičnico in razmeroma preprosta orientacija so povzročili, da je to eden od redkih predelov v Sloveniji, kjer je kolesarjev toliko, da je možnost konfliktov z drugimi obiskovalci in domačini vsaj približno realna. Enake težave, če ne še večje, povzročajo tudi trume izletnikov. Edino tu v Sloveniji sem na gozdnih cestah zagledal napise, kot npr. “Privatno – prehod prepovedan”, ali pa “To je moja zemlja – prehod prepovedan” ipd. Očitno imajo kmetje tod okoli že načete živce, verjetno upravičeno.

Po drugi strani pa je treba vedeti, da je to povsem specifičen primer, kjer lahko visoko v hribih naj­demo kopico mestnih “kvazi” gorskih kolesarjev, ki nimajo pojma o gorah, planinarjenju in primer­nem vedenju. Takih na drugih, bolj odmaknjenih področjih ne bomo srečali, saj tja niti niso sposobni priti.

KOLESARSKI SERVIS:

Kranj, Zevnik, Ljubljanska 21, tel. 064 310 220