Tiskalniku prijazno Tiskalniku prijazno This page as PDFPDF.

IV;

IV+

Čez Vršič v Trento

100

***

Področje: Julijske Alpe
Območje: iz Kranjske Gore do Poštarskega doma na Vršiču, od tod navzdol do Koče pri izviru Soče, še enkrat nazaj na Vršič in v spustu v Kranjsko Goro
Izhodišce: Kranjska Gora (809 m n.v.)
Karte: Julijske Alpe, zahodni del 1: 50 000; Julijske Alpe, vzhodni del 1: 50 000; Posočje 1:50 000; Gorenjska 1:50 000; Atlas Slovenije 53,52
Dolžina (km): 44
Višinska razlika (m): 1792
Čas vožnje: po asfaltni cesti 4 h; po stari cesti na Poštarski dom 5 h
Nošenje kolesa: 0
Zahtevnost vzpona: V 3 z odseki V 4 - V 5; na stari cesti nekaj tehničnih mest V 5
Zahtevnost spusta: S 2; po stari cesti S 3 z mesti S 4
Zahtevnost skupaj: IV; IV+
Značilnosti: v celoti asfaltna tura (Razen v primeru, da izberemo izjemno lepo staro cesto.), ki poteka v čudovitem gorskem okolju, v osrčju Julijskih Alp; žal razpoloženje kazi gost promet in hrup, zato odsvetujem odhod ob koncu tedna; močno priporočam vzpon in spust po romantični travnati stari cesti, ki pelje k nekoliko višje ležečemu Poštarskemu domu (1688 m n.v.).
Najnižja točka:788 m n.v.
Najvišja točka:1624 m n.v.
Višinski diagram:
Navigcija: [GDB] [GPX] [KML] [LMX] [PLT] [QUO] [WPT] [Google maps]

OPIS

▲Iz Kranjske Gore (809 mn.v.↑ [1]) se peljemo po asfaltni cesti v smeri Vršiča. Vozimo se ob potoku Pišnica in zapeljemo v prvi položen klanec, ki pripelje do jezera. Nadaljujemo po ravnem do hotela Erika (870 mn.v.↑ [2]), kjer se začne strm klanec (V 4). V zmernem vzponu pridemo do prve serpentine, označene s številko in nadmorsko višino (Tudi vse nadaljnje so označene.). Kolesarimo naprej do Mihovega doma (1085 mn.v.↑ [3]). Zapeljemo v enega bolj strmih klancev, a tudi ta ni prehud (V 4 – V 5). Nadaljujemo mimo Ruske kapelice do Koče na Gozdu (1226 mn.v.↑ [4]), kjerje začetek najbolj slikovitega dela ceste, ki vodi pod stenami Prisojnika, Vratc in Mojstrovke. Odsek od tod do Erjavčeve koče (1525 mn.v.↑ [5]) je tudi najbolj strm (Najtežji klanci, a ne prezahtevni, so takoj nad Kočo na Gozdu; mestoma V 4 – V 5.). Od Erjavčeve koče moramo še po dveh serpentinah, ki nas pripeljeta na prelaz Vršič (1611 mn.v.↑ [6]).

Vzpon po stari cesti na Poštarski dom

▲Do travnatega razgledišča s prikazovalniki okoliških zanimivosti, ki je na koncu najstrmejših ser­pentin nad Kočo na Gozdu, se vzpnemo kot pri prvi možnosti. Od tod se peljemo po naslednjem strmem klancu do odcepa (1400 m n. v. ← [5] a) stare ceste, ki je pri leseni kočici, na levi strani. Zavijemo levo na lepo, gladko gozdno cestico, ki je v bistvu boljša mulatjera. V zložnem vzponu (V 3) se vzpenjamo po serpentinah. Više se cesta zaradi kamenja, ki drsi s pobočij, malo zoža, a vožnja je ves čas skoraj neovirana, le na nekaj mestih moramo za hip sestopiti (Eno takih je večje kamnito posutje.). V vršnem delu se pripeljemo pod impresivno SZ steno Prisanka. Kolesarimo mimo ostan­kov nekdanje vojaške postojanke in naprej po serpentinah do sedla in Poštarskega doma (1688 m n. v. ← [6]a). Zavijemo levo in se peljemo naprej po cesti do prevala.

▼Od tod se še nekaj metrov spustimo, potem pa na razcepu (1665 m n. v.→→ [7]a) zavijemo ostro desno, po desnem, boljšem kraku (Slabša mulatjera, ki gre naravnost, se nižje priključi na glavno cesto, ki se spušča v Trento; vožnja po njej je zaradi gostega skrotja in porušenih mostičkov “duhomorna”, zato priporočam, da se ji izognemo – žal je to še ena od propadlih nekdanjih grad­beniških umetnin), po katerem se spustimo na prelaz Vršič (1611 m. n.v. ← [6]). Od tod nadaljujemo navzdol v Trento kot pri prvi varianti.

▼S prelaza sledi hiter spust v dolino Soče oz. v Trento. Pozor, promet na tej cesti je gost in za vsakim ovinkom lahko pričakujemo nasproti vozeče vozilo! Na križišču (792 m n. v. → [7]) na koncu serpentin zavijemo desno, v smeri kažipota za izvir Soče (Glavna cesta, ki gre levo, pelje v Bovec).

V enakomernem, dober kilometer dolgem vzponu se pripeljemo do Koče pri izviru Soče (886 m n. v. ↓ [8]). Priporočam obisk izvira, kamor pa moramo peš.

▲Vzpon nazaj na prelaz Vršič poteka po smeri spusta. Je nekoliko krajši, a bolj strm kot tisti iz Kranjske Gore. Večja je tudi višinska razlika.

▼Spust s prelaza na izhodišče – v Kranjsko Goro, poteka po smeri vzpona.

▲V primeru, da se odločimo za varianto po stari cesti, se moramo s prelaza najprej povzpeti do Poštarskega doma (1688 m n.v.).Ta vzpon je kar zahteven (S 5-S 6).

KOMENTAR

To je tura, ki je glede na okolje, v katerem poteka, značilno gorskokolesarska, glede na vse druge značilnosti, kot so asfaltna cesta, gost promet in hrup, pa izrazito cestna. Gorsko kolo, še posebej, če je opremljeno s kramparcami, je le ovira, saj celotno turo laže in precej hitreje izvedemo s cestno spe-cialko. V takih razmerah smo lahko v manj kot uri na Vršiču, zato sem “izlet” podaljšal še na trentar­sko stran. Ta kombinacija pa je že tako zahtevna, da se vsaj po fizičnih naporih lahko primerja s kate­ro od podobno ocenjenih turvtem vodniku.

Zelo priporočam vzpon po stari cesti, ki se lahko meri z najlepšimi turami v tem vodniku. Poteka po neverjetno gladki, večinoma z nizko travo poraščeni mulatjeri, ki nam v zgornjem delu nudi navdu­šujoč pogled na SZ ostenje veličastnega Prisanka.

KOLESARSKI SERVIS

Kranjska Gora, Šport Bernik, Borovška 88a, tel. 064 881470

Onlinerel Facebook Twitter Myspace Friendfeed Technorati del.icio.us Digg Google Yahoo Buzz StumbleUpon

Sorry, the comment form is closed at this time.

Povabi me na kavo

So ti te strani všeč?
Vzdrževanje in urejanje vzame veliko časa. Tudi naročnina za strežnik in domeno predstavlja kar nekaj stroškov. Ker ne maram prosjačiti z "oguljenim" paypal-ovim gumbom "donate" me raje povabi na kavo s klikom na skodelico.

Zaradi provizije paypal-a je najmanjše nakazilo 37 centov.
Hvala!
Lahko pa tudi samo klikneš na oglas:
(c) 2010 Pavlinovi Suffusion WordPress theme by Sayontan Sinha